Z velikim zanimanjem sem spremljal skoraj enotno navdušenje vesoljne Slovenije nad objavo pisma o nameri glede strateške povezave med Petrolom in Lukoilom. Ja, res je, nas in Rusov je skupaj 152 milijonov in ni vrag, da s skupnimi močmi ne bomo zavzeli Balkana. Težko je zanikati, da ima na prvi pogled povezava med Petrolom in Lukoilom zelo seksapilne učinke. Po drugi strani pa ekonomisti vemo, da se pri združitvah, prevzemih in drugih strateških povezavah, med katere sodijo tudi skupna vlaganja, vrag skriva v podrobnostih. Ker večina komentatorjev poudarja predvsem pozitivne lastnosti povezave, ki so povsem mogoče, bom opozoril tudi na nekatere dileme, ki bi lahko marsikateremu malemu delničarju Petrola poslabšale spanec v bližnji prihodnosti.
Prvič, zagotovo je omenjena povezava prvi korak k preoblikovanju Petrola, d. d., v nekakšno holdinško družbo, ki bo imela lastniške deleže v hčerinskih podjetjih. Petrol Lukoil bo podjetje, v katero bo Petrol prenesel svoje ključno strateško premoženje, torej moderno opremljeno in le-Kervečlna komentator|ev poudarfa predvsem pozlthme lastnostl povezave, kl so povsem mogoče, bom opozoril tudl na nekatere dlleme, M U Uihko marslkateremu nutemu delnlčaiju Petrola poslabšale spanecvbllžnjlprthodnostl. MATEJ LAHOVNIK________ flnanceOflnanc&on.net po razširjeno mrežo bencinskih servisov po vsej Sloveniji. Večina denamih tokov Petrola, tudi nenaftnih, temelji prav na tem strateškem premoženju. To pa pomeni, da delničarji Petrola, d. d., ne bodo imeli več neposrednega nadzora nad najpomembnejšim delom denarnega toka družbe. Preoblikovanje Petrola v nekakšen holding je po mojem mnenju za delničarje prej slaba kot dobra novica. Sodobni kapitalski trgi malim delničarjem omogočajo, da sami učinkovito razpršijo svoj portfelj, zato ni razloga, da bi to počela uprava matičnega podjetja. Skladno s teorijo in empiričnimi rezultati strateškega menedžmenta se mora uprava osredotočiti na osrcdnjo dejavnost in na razvijanje osrednjih sposobnosti podjetja. V vsakem primeru si je država (spoštovane bralce prosim, da mi ne zamerijo, da privzemam, da je poteza skrbno usklajena vsaj s pooblaščenko predsednika vlade za posebne posege v gospodarstvu) zagotovila neposrednejši nadzor nad ustvarjenim denamim tokom iz osrednje dejavnosti Petrola. Drugače rečeno, uspelo jim bo organizacijsko preoblikovati podjetje tako, da država sploh ne bo izstopila iz podjetja, temveč bo še okrepila vpliv nad denarnim tokom. Drugič, če bi Lukoil vstopil v Petrol, d. d., bi moral za tako pomemben lastniški delež plačati ustrezno prevzemno premijo, da bi pridobil pravico do soupravljanja Petrolovega ključnega strateškega premoženja. To mu bo zdaj uspelo slej ko prej brez ustrezne premije. Razen, če bo to premijo država pobrala kako drugače. Mali delničarji bodo lahko dolgoročno, če zanemarimo kratkoročna špekulativna nihanja, ostali dolgih nosov. Seveda bodo posredno sodelovali pri donosnosti poslovanja hčerinske družbe Petrol Lukoil, ampak temu bi v žargonu lahko rekli, da jih bodo hranili skozi šipo. Tretjič, postavlja se vprašanje, po kateri metodi in kako bo ovrednoteno ključno in edino res zanimivo strateško premoženje Petrola, ki ga bo Petrol vložil v skupno podjetje, in kako bo po drugi strani ovrednoten delež Lukoila. Vrednotenje stvarnih vložkov je lahko v praksi zelo relativno. Četrtič, za vse vertikalne povezave je značilno, da je porazdelitev dobička med posamezne člene vverigi odvisna od mehanizma oblikovanja transfernih cen. Ta pomembna podrobnost še zdaleč ni znana in verjetno v tej fazi dogovorov tudi ne določena, zato je ta učinek negotov. Petič, zakaj denimo ne bi Lukoil v omenjeno skupno podjetje vložil svoje celotne balkanske mreže, vključno z Romunijo, kjer je močneje navzoč, kot pa samo mrežo v izbranih balkanskih državah, kot je Makedonija, kjer je zelo slabo navzoč. Navsezadnje je tudi Romunija del Balkana in spreten državni pogajalec bi jo moral vključiti v prodajno mrežo skupnega podjetja, čeprav seveda 300 Lukoilovih črpalk v Romuniji ne moremo primerjati s prevladujočim, skoraj monopolnim deležem Petrola v Sloveniji. Šestič, ali ni malo nenavadno, da pa je, kljub vsem nerazčiščenim podrobnostim, znana delitev ključnih nadzornih in upravnih funkcij v hčerinskem podjetju. In ne nazadnje, Rusi niso prišli kar tako brez podlage. Očitno so bili določeni okviri tega sporazuma določeni na najvišji državni ravni. Težko verjamem, da si bo država lahko privoščila kar tako odstopiti od pisma o nameri, če se bo izkazalo, da so lahko nekatere omenjene podrobnosti skupnega vlaganja sporne z vidika delničarjev Petrola. Ne želim klicati hudiča, zdelo pa se mi je nujno opozoriti tudi na nekatere pasti omenjene povezave. Še posebej, ker imamo slabo izkušnjo s prodajo Mercatorja. In glavni akter posla na slovenski strani je tudi v tem primeru isti. Zato pozornost ni odveč, četudi je treba priznati, da je tokrat umetniški vtis posla na precej višji ravni. • Dr.Matei/ljftovnfkJepnifesornatfudtfansM ekonomskl fakuttatl, pos/anec IDS /n neMan/f gospodarsldmlnlster.
Medij: Finance
Avtorji: Lahovnik Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gostujoči komentar
Datum: 31. 08. 2006
Stran: 4
