velikorazlogov, zakaj se je premier Ja-nezfanša odločilza ta korak - odnevzdržnega stanja, kigapovzro-ca naveza medijev in opozicije, pa vse do navedb, da je šlo zadiscipliniranje opozicije. Kakovi kot član koalicijske strankeopredeljujete predlog o glasova-nju o zaupnici vladi?Resnično smo že v obdobjupred predsedniškimi volitvamilahko videli, kako je kulminiralaprotivladna histerija. K temu jeveliko ali pa celo največ pripo-mogla prav peticija s podpisani-mi 571 novinarji - kasneje smocelo ugotovili, da se je besedilovmes spreminjalo, kar je tudivredno pozornosti. Predvsem jeslabo za državo, da je bila petici-ja, ki po mojem osebnem mnenjunavaja laži, poslana na 300 evrop-skih oziroma svetovnih naslovov.Kasneje smo ugotovili, da najbrž mnogi novinarji niso vedeli, kajpodpisujejo, ker se je besedilovmes spreminjalo, prav tako paniso vedeli, da bo peticija romalana toliko naslovov v tujini. Če bibila torej vsa dejstva okrog peti-cije na začetku zbiranja podpisovjasno in korektno predstavljena,po moji oceni ne bi bilo tolikopodpisnikov. Sploh pa se spra-šujem, kaj pod peticijo delajonovinarji Cicibana, upokojeninovinarji, ne znam si razložiti,zakaj med njimi najdemo tudičlane programskega sveta RTVSlovenija. Poslušam predsednikavlade ali pa naše ministre, ki vokviru priprav na predsedovanjeEU veliko potujejo po Evropi inporočajo, kakšna vprašanja jim Jožef Horvat se je rodi! 8. julija ieta 1955. Po izobrazbi je fizik, delovne izkušnje jc 23 !et pridobival v murskosoboškiMuri, m sicer v službi za informatiko, katere direktor je bil od leta 1991. Je predsednik sveta Nove Siovenije. tam novinarji postavljajo: zakaj vSloveniji Rome zapiramo v neka-kšna koncentracijska taborišča,kaj se dogaja s cenzuro medijev.To so seveda obtožbe Slovenije,ki jih morajo premier in ministriv tujini zavračati in predstavljatipravo resnico. Problem pa je, kose laž prime, jo je težko izbrisati.V vseh teh okoliščinah je vvladi,ki ima izjemno pomembno vlogo,res nemogoče delati. Vlada je par-lamentarnim strankam ponudilakar dva sporazuma - Partnerstvoza razvoj in dogovoro sodelovanjupri pripravah na predsedovanje inmed samim predsedovanjem. Čedoma, na lastnem terenu dobivašpolena pod noge, potem je resnemogoče hoditi. Je peticija odraz nepripravlje-nosti nekaterih na sodelovanjepri predsedovanju EU?Sam bi želel, daje predsedovanjeEU naš skupni projekt. Človek bipričakoval plebiscitarno enotnost,kot je bila tedaj, ko smo se odlo-čali za svojo državo. Tudi takratje veliko pomembnih politikov,kulturnikov in znanstvenikov pi-salo pisma v svet svojim kolegomin inštitucijam ter jim poskušaloprikazati, kaj si pravzaprav želislovenski narod - da po tisoč letihželimo neodvisnost, svojo lastnodržavo. Pričakoval bi, da tudi da-nes potujejo po svetu pisma, na-pisana iz Ijubezni do slovenskeganaroda in lastne države. Takrat sotakšna pisma obrodila sadove inprepričan sem, da brez njih danesne bi imeli svoje države. V kakšni luči lahko potem ra-zumemo slovenske medije? Sosamo instrument zunanjih sil?Prihajajo te sile iz politike alikapitala?Tranzicija na nekaterih podro-čjih družbenega življenja se v Slo-veniji še ni končala. Gotovo Tran-zicija medijskega prostora gotovoše poteka. Naštejemo lahko karnekaj znanih slovenskih novinar-skih imen, ki so pred nastopomte vlade pisali povsem drugače- za takratno opozidjsko stran,ki je danes v koaliciji. Potem paso kar čez noč, kot da so resničnopod vplivom kapitala, kot da so se prodali - nekateri, seveda ne vsi- proti tej vladi usmerili svoje zeloošiljene svinčnike. Iz tega lahko sklepamo, da si je kapital podre-dil medije. Logično: lastniki ne-kega časopisa postavijo nadzornisvet, ki v imenu lastnikov postaviupravo, in jasno je, da prek orga-nizacijske strukture in hierarhijepodjetja lastniki vplivajo na pro-gramsko politiko medija. Tistinovinar, ki ne dela v tem duhu, kitega ne upošteva, v tej hiši nimakaj iskati. Seveda pa se vsak bojiza lastno eksistenco. Verjetno senekateri novinarji odločajo za to proti svoji vesti in proti svoji voljisamo zato, da si s tem zagotovijostabilno eksistenco.Pri enem od vaših koalicijskihpartnerjev - SLS - je nedavnoprišlo do zamenjave na vrhu.Predsednik stranke je postal Bo-jan Šrot, brat Boška Srota, pred-sednika uprave Pivovarne Lasko.Zaradi tega marsikdo pričakuje,da se bo SLS odpretežno ruralnebaze premaknila k urbani baziin kapitalu. Je to posebna prilo-žnost za NSi, da si na podezeljupridobi nove volivce?Mi smo seveda spremljali kon-gres SLS, saj smo z njo v koalicijiin nagovarjamo podoben volilniprostor. Seveda je logično, da čestranka na kongresu dobi novegaprvega človeka in nove organe,sledi tudi nova smer oziroma po-litični program, ki nagovarja tudidruge volivce. V SLS so dejali, da kakšne korenite programske spre-membe ne bo, kar pomeni, naj biše naprej nagovarjali iste volivce. Je pa še prezgodaj, da bi lahko na-povedali, na kateri segment voliv-cev ciljajo. Njihovo ključno sporo-čilo je, da želijo biti 2012 največjadesnosredinska stranka, kar po-meni, da bodo morali spremenitisvoj program m ciljati na širši se-gment volivcev. Mislim pa, da ješe prezgodaj ocenjevati, ali bodos svojo novo usmeritvijo posegli v naš spekter volivcev ali pa se znjihovim premikom odpira novapriložnost za NSi.Kako pa na splosno ocenjujetestanje koalicije? Ali se bo to poizglasovani zaupnici po vašemmnenju spremenilo?Jaz sem zadovoljen in prav takomoji kolegi v NSi, da je premierzaupnico vezal na predsedovanjeEU. Rekel bi celo, da je zaupnicov najširšem smislu vezal na Slo-venijo, na dostojanstvo Slovenije.Opozicijaje tu uporabljala razli-čen besednjak in različne inter-pretacije zaupnice. Premier je vimenu koalicije ponudil projektpredsedovanja opozidji, hkratipa v primeru sprejete ponudbenapovedal konstruktivno pod-poro projektu. Vendar opozicijate ponudbe ni sprejela, bese-dnjak pa je obrnila; rekla je, daželi premier z zaupnico discipli-nirati koalicijo. Temu odločnonasprotujem. Opozicija ima zustavo predpisane inštrumentein lahko vloži nezaupnico, seve-da pa mora imeti pripravljenegamandatarja. Tega opozicija ni iz-koristila. Premier je v nagovorujasno pozval vse, ki želijo sodelo-vati pri projektu predsedovanja,da vlado podprejo. Razočaransem, da je zaupnica dobila samo51 glasov. To kaže, da pri projek-tu predsedovanja v Sloveniji ni-smo enotni. Opozicija in tisti, kiz njo simpatizirajo, pri tem ne gresamo za politiko, projektu pred-sedovanja ne želijo uspešne poti.In bojim se, da ga bodo tudi medsamim predsedovanjem od prve-ga januarja naprej rušili oziromapomagali rušiti. Kakopa razumete izidepredse-dniških volitev in referendumater poskus enačenja teh izidov zdelom in stanjem vlade?Lojze Peterle, ki je naš ugledničlan, se je dobro odločil, da je praktično eno leto pred volitvaminapovedal svojo kandidaturo. Vzadnji fazi pred volitvami je bildejansko on tisti, ki je čutil obra-čunavanje opozicije z vlado. Mismo seveda razočarani, nismo paobupani zaradi neuspeha na vo-litvah. Upam si tudi trditi, da čebi namesto Danila Tiirka na voli-tvah nastopil kateri koli kandidat,lahko tudi politično anonimen, bi bil izid prav takšen ali pa le zanianso drugačen. Predsedniškevolitve so šle proti Lojzetu Peter-letu in proti vladi, kar smo lahkovideli tudi pri referendumu, kije prinesel praktično isti izid kotpredsedniške volitve; na referen-dumu torej ni šlo za nasprotova-nje vsebini, šlo je za nasprotova-nje predlagatelju zakona. Zato tepredsedniške volitve razumemkot rezultat protivladne histerijebrez argumentov. Ta čas smo priče zelo odmev-nemu sprejemanju nove šolskezakonodaje, kijepri opoziciji insocialnih partnerjih povzročilaveliko nasprotovanja. Vlada seje odločila, da bo dve sporni do-ločili iz zakona črtala. Se lahkoNSi z novim zakonom se vednopoistoveti?Prepričan sem, da bomo zakono organizacrji in financiranju vzgo-je in izobraževanja sprejeli z istovsebino, kot jo je vseboval zakon, ki je bil na zadnji seji državiiegazbora zavestno umaknjen. Sloven-skim staršem in slovenski mladiniželimo namreč ponuditi čim širšispekter možnosti pri izbiri šole.To je pravzaprav zapisano v usta-vi in tu ni dileme. Konkurenca jevedno dobra in Je gibalo razvoja.Ta vladna koalicija ni ustanovilaprav nobene zasebne šole. Želelbi, da bi jo. Ustanovila jo je prej-šnja vladna garnitura in ministerGaber, ki si je čez čas premislil inznižal financiranje s 100 na 85 od-stotkov. Danes imamo seveda karnekaj šol, ki so stoodstotno finan-cirane, na drugi strani pa imamošole z le 85-odstotnim financi-ranjem programa, ki je javen.In tu se nam poraja vprašanje oenakosti pred zakonom oziromaustavo. Zato bomo vložili ustav-no presojo, da se ugotovi, kakoje z ustavnostjo neenakega finan-ciranja enakega javnega šolske-ga programa. Pričakujemo, da boustavno sodišče na zadevo pozitiv-no odgovorilo, v smislu torej, da sovsi otroci enakovredni in da morabiti za vse zagotovljeno stoodsto-tno financiranje ne glede na to, aligre za javno ali zasebno šolo.Kaj je botrovalo tako ostremunasprotovanju?V času razprav o šolski zakono-daji je bilo zadanih veliko nizkih Pri predsedovanju EU bi pričakovaliplebiscitarno enotnost, kot je bila tedaj,ko smo se odločali za svojo državo. udarcev. Storjena je bila velika kri-vica staršern in učencem, ki se šo-lajo v zasebnih šolah. Implicitnosporočilo opozicije je bilo, kot daso lo manj vredni Ijudje. Najvecjiproblem vidim v tem, da se je celo-tna razprava skoncentrirala na to,da bo Rimskokatoliška cerkev zdajmnožično ustanavljala zasebnešole. Hvala bogu jih nekaj že ima.Sam pa trdim, da med stotimi naj-bogatejšimi Slovenci ne bomo na-šli človeka, ki bi financiral zasebnošolstvo, ker to z vidika donosnostiprinaša premalo oziroma nič. Za-sebne šole ustanavljajo tisti, ki jimni vseeno za slovenski narod, in toje ključno. Želel bi, da tudi kate-ra druga civilnodužbena skupinauslanovi zasebno šolo. Sam pritem nimam nobenih pomislekov.Nekdanji minister za šolstvo Slav-ko Gaber je med poslanci v ožjemkrogu dejal, da če bomo ta zakonznova podprli v državnem zboru,bodo oni šli na referendum in v re-ferendumski kampanji ponavljalisamo dve besedi: verouk in Cer-kev. Ljudje na to padajo in se dajozavesti. Nihče pa noče govoriti naprimer o tem, kakšne maturitetnerezultate danes dosegajo zasebnegimnazije. Marsikdo tega ne ve, astarši, ki jim otroci pomenijo re-snični adut, bodo najbrž pobrskalipo rezultatih, da se bodo laže, vokviru svojih možnosti seveda,odločili, kam bodo vpisali svojegaotroka. Iz tega se vidi, da imamov Sloveniji že kar nekaj izkušenj zzasebnimi šolami; ne nazadnje sojih obiskovali tudi otroci nekaterihčlanov prejšnje vlade LDS. Kako pa to, da proticerkveneparole pri Ijudeh vedno padejona plodna tla, čeprav je, če gle-damo statistiko, v Sloveniji zeloveliko vernih?Vprašanje je logično: če je ponekih podatkih v Slovenrji blizu70 odstotkov Ijudi kristjanov, za-kaj so tudi ti, kristjani torej, takoalergični na vsebine, ki so pove-zane s Cerkvijo. Seveda imam vmislih Katoliško cerkev. Sam od-govora na vprašanje nimam, lah-ko pa si mislim, da so Ijudje zave-deni. Če na primer vprašate Ijudi,koliko gozdov ima RKC, bi mar-sikdo odgovoril da večino. RKCima 2,7 odstotka vseh slovenskihgozdov. Na splošno je v Slovenijigonja zoper RKC, ker naj bi le-ta imela megalomansko premože-nje, ki naj bi ga bila pridobila oddržavljanov oz. drzave na nemo-ralen način. Po drugi strani pamora Cerkev po zakonu skrbetiza svoje bogoslužne objekte, ki sokulturni sponieniki neprecenljivevrednosti in nacionalnega pome-na v naši kulturni dediščini. Kdoin kako naj vzdržuje te objekte?Naj Cerkev vedno stiska samovernike pri financiranju naše sa-kralne kulturne dediščine? Torejmora imeti Cerkev tudi neka-kšno premoženje - še enkrat po-udarjam, da je to resnično mini-malno -, da lahko •L njiin ustvarjadohodek za opravl)anje svojedejavnosti v najširšem smislu. Naprvem mestu je seveda pastorala,polem pa tudi ohranjanje kultur-nih objektov. Se vam zdi, da so tovrstni kultur-ni spomenikipri nas ogroženi?Bojim se, kako bo z varstvomkulturne dediščine v prihodnje. VSloveniji imamo nekaj čez 3.000bogoslužnih objektov. Na prvipogled je zadeva zclo demokra-tična, tudi z vidika državnega so-financiranja vzdrževanja objektov.Lahko pa se zgodi, teoretično inpraktično, da se na razpis, ker sedenar za vzdrževanje kulturnihspomenikov dcli le prek razpisov,prijavi nekdo, ki ni sposoben na-pisati kakovostne prijave in potemzaradi tega na razpisu ni uspešen20, 30 lel. V tern času pa kulturni spomenik propade. Tu bo trebazelo hitro najti rešitev, če nam jeseveda kaj do slovenskih kultur-nih spomenikov,V zadnjem času smo priče raz-deljenosti mnenj glede mene-džerskih odkupov podjetij in t.i. tajkunizacije Slovenije, ki ji jepremier napovedal boj. Dobilismo novo zakonodajo. Na kakšennacin se loteva te problematike?Vlada je sprejela noveli zakonao prevzemih in zakona o bančni-štvu, ki dejansko onemogočataneetične prevzeme, kakršnih jebilo v preteklosti veliko. To sicerše ni dokončna rcšitev, verjetnobo treba dopolniti zakon o gospo-darskih družbah in še nekatere.Gre torej za komplementarne re-šitve, s katerimi želimo pripomo-či k večji varnosti v slovenskembančnem sistemu, po drugi stranipa zakonu o prevzemih dodajamominimalno spremembo, ki pa jevsebinsko zelo pomembna, sajdaje agenciji za trg vrednostnihpapirjev pristojnost, da pred iz-dajo dovoljenja za prevzemno po-nudbo preveri, ali plačilo vi-edno-stnih papirjev, na katere se nanašaprevzemna ponudba, ni zavaro-vano z zastavo teh vrednostnihpapirjev. Ob sprejeti zakonodajise poraja vprašanje, ali bodo, po-tem ko bomo z zakonom o ban-čništvu zavarovali domače banke,menedžerji najemali posojila vtujih bankah. Po našem vedenju so tuje banke tu veliko previdnej-še; mogoče je težava v majhnostiSlovenije, kjer se vsi med sebojpoznajo. Zdaj ko so bili v ospredjuzelo veliki menedžerski prevzemi,smo se resno lotili problematikein pričakujemo, da bodo rešitveučinkovito zamašile zakonskeluknje, ki so omogočale neetičneprevzeme podjetij, največkrat naračun malih delničarjev. Se vam zdi, da so imeli prevze-mi, ki so bili že izpeljani in jihtorej nova zakonodaja ne bozadevala, kvarne vplive na slo-vensko gospodarstvo?Če beremo literaturo s tega po-dročja, ugotovimo, da menedžer-ski prevzemi nad 25 odstotkov zapodjetje niso učinkoviti. Kar sepreteklosti tiče, je čas nemogočezavrteti nazaj. Omenjeni zakon-ski noveli ne moreta veljati zanazaj. Če nič drugega, so neetičniprevzemi ustvarili slabo klimo vSloveniji. Zlasti tam, kjer podjetjazelo uspešno poslujejo, delavci paod tega nimajo nič. Premierje nedavno dejal, dajebila prodaja Mercatorja napa-ka, čeprav je bila prodaja izve-dena korektno, saj sta namestousmeritve na širše trge Merca-tor oziroma Pivovarna Laškovzpostavila domači monopol.Se vam zdi, da bi lahko predvi-deli takšen razplet?Z današnje perspektive (pred-vsem zaradi inflacije) je bilaprodaja Mercatorja napaka. Negre za napako zaradi cene ali po-stopka prodaje. Res pa je, da sedanes po »zaslugi« velikih trgov-cev, tudi Mercatorja, hrana zelodraži. Pri nas je hrana bistvenodražja kot v Avstriji. Isti živilskiizdelki so v Sloveniji tudi do 30odstotkov dražji.Trdim pa tudi, da je v Slovenrjimočno navzoča potrošniška mi-selnost, ki prav mogoče izhaja iznaše preteklosti in prejšnjega reži-ma, saj nismo navajeni, da je trebakakšen evro privarcevati za starost;nikjer na svetu namreč državnapokojnina ne zadošča za normal-no in bogato jesen življenja. To jegotovo posledica komunističnihčasov, prepričan pa sem, da bodomlajše generacije razmišljale dru-gače, tako, kot je to normalno vzrelejših demokracijah.B Pričakujemo, da bodo te rešitveučinkovito zamašile zakonske luknje, kiso omogočale neetične prevzeme podjetij.

Medij: Demokracija
Avtorji: Popič Damjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 06. 12. 2007
Stran: 19