Dom-žale, Banka Zasavje, Koroška banka).Pri nas to področje urejata zakon o go-spodarskih družbah in zakon o prev-zemih, ki določata, da ima pravico doiztisnitve manjšinskih delničarjev tistilastnik (prevzemnik), ki ima v lastinajmanj 90 odstotkov delnic z glaso-valno pravico. Mora pa takšen večin-ski lastnik vsem ostalim delničarjemv zameno za njihove delnice ponuditiprimemo denamo odpravnino ali kakš-no drugo nadomestilo (na primer del-nice prevzemajoče družbe), če je bilotako določeno v prevzemni ponudbi.Primernost višine denarne odpravni-ne, ki jo ponuja glavni delničar, morapregledati en ali več revizorjev, ki jih na predlog glavnega delničarja imenu-je sodišče, lahko pa manjšinski delni-čarji od družbe prek sodišča zahtevajo,da revizorji preverijo, ali je višina de-narne odpravnine ustrezna."Področje iztisnitve manjšinskihdelničarjev je v Sloveniji podobno ure-jeno kot drugod, a pri nas je težava vtem, ker nimamo dovolj sodne prakseza določitev pravične odškodnine prisami iztisnitvi, kar sicer določa zakono gospodarskih družbah," pravi dr.Matej Lahovnik, državnozborski po-slanec in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Če se delničarji nebi strinjali s ponujeno ceno, tako La-hovnik, lahko to ceno določi revizor."Veljavna zakonodaja je sicer ustre-zno urejena, saj zakon ščiti praviceobeh strani. Pravico manjšinskih del-ničarjev, da ko ima nekdo več kot 90odstotkov lastništva, jih po pošteniceni izplača, kakor tudi pravico veli-kega lastnika, da lahko izvede pripo-jitve k drugim družbam. A v Slovenijini pravih gospodarskih sodišč, sloven-ski sodniki pa imajo premalo ekonom-skega znanja, da bi lahko razreševalitakšne primere. Težava delničarjev paje v tem, da nimajo dovolj denarja inne znanja, da bi se zaradi pravičneodškodnine podajali v sodne postop-ke, saj navsezadnje nekdo, ki ima zatisoč ali dva tisoč evrov delnic, ne bošel v gospodarski spor, ki ga bo stalnekaj evrskih tisočakov," razmišlja La-hovnik, ki dodaja, da so v tujini na tempodročju bolj aktivna združenja malihdelničarjev.Pri neborznih družbah še tezjedoločiti pravično odškodninoPa so kakšne razlike pri iztisnitvimanjšinskih delničarjev, če gre za bor-zno ali če je govora o neborzni družbi?"Pri neborznih dnižbah se z delnicamitrguje manj pregledno, zato je še toliko težje določiti pravično odškodnino,četudi so v splošnem zakonske pravi-ce delničarjev borznih in neborznihdružb, kar se iztisnitve tiče, enake.še težja je situacija v družbah poob-laščenkah,.ki so velikokrat orodje zamenedžerske prevzeme. Prevzemnazakonodaja, četudi sem sam predla-gal drugače, namreč za pooblaščenkene velja. Tako so delnice družb poob-laščenk nemalokrat vinkulirane, karpomeni, da je za trgovanje z njimi po-trebno soglasje uprave. Pooblaščenkeimajo.velikokrat zgolj lastniške deležev matičnih družbah, ki so jih plačales posojili (zanje so zastavile ravno del-nice matičnih družb), zato so delnicepooblaščenk po finančnih kazalnikihmanj vredne. Menedžerji, ki so ponava-di največji lastniki v pooblaščenkah,pa imajo v svojih rokah tudi moč priodločanju o višini dividend matičnihdružb, s čimer večinoma vplivajo nauspešnost poslovanja pooblaščenk,"ugotavlja Matej Lahovnik. Iz njegovihbesed gre razumeti, če konkretizira-mo, da bodo glavni menedžerji SCT-ja ali recimo ACH-ja najprej iztisnili delničarje v matičnih družbah, ki jihvodijo, kasneje pa še tiste v pooblaščen-kah, ki bodo pravno še manj zavarova-ni. Da bodo to počeli po kolikor tolikopravični ceni, jih lahko prisili mordale to, da imajo v pooblaščenkah dele-že v glavnem sodelavci, ki jih poznajoin jim bodo kasneje težko vsakodnev-no gledali v oči, če jih bodo izigrali.Alipač?!Večinskega oziroma več kot 90-od-stotnega delničarja se lahko toži, a ka-teri mali delničar bo to storil, ko paso velikokrat stroški sodnega postop-ka višji od morebiti doseženih koristi."Tožbe so smiselne, če ima nekdo vlasti šest ali sedem odstotkov lastništ-va podjetja, kajti tako velik lastnikbo že imel interes, da vloži sodni zahDr. Matej Lahovnik pravi, da se nekdo,ki ima za tisoč ali dva tisoč evrov delnic,ne bo odločil za gospodarski spor, ki gabo stal nekaj evrskih tisočakov. (RobertBalenl tevek, če bo menil, da mu glavni del-ničar ne namerava izplačati pravičneodškodnine." Tudi Lahovniku se zdi de-narna odškodnina pri iztisnitvi manj-šinskih delničarjev Droge Kolinske (16evrov za delnico) prenizka, je pa pre-pričan, da bo izključni lastnik, kopr-ski Istrabenz, čez čas družbo prodalpravemu strateškemu lastniku. Mimo-grede, iztisnjena delničarja Droge Ko-linske Silvester Zaman in Janez Košaksta vložila tožbo, prepričana, da je pra-vična odškodnina 22,78 evra za delni-co ali dobrih 40 odstotkov več, kot jeponudil Istrabenz. Kot pozitiven zgledLahovnik izpostavlja Delo, kjer bo Pivo-varna Laško plačala iztisnjenim delni-čarjem enako odškodnino (135,5 evraza delnico) kot v nedavni prevzemniponudbi. Ljubljanska borza bo le velikoptični kabel__________Kaj številne iztisnitve manjšinskihdelničarjev borznih družb, ki jim avtomatsko sledi umik delnice z Ljubljan-ske borze, ki pa praktično nima novihkotacij in je sploh brez delnic bančnih,zavarovalniških in elektro družb, po-menijo za prihodnost naše edineborze? "Prva faza prevzema oziromakonsolidacije lastništva je, da glavnidelničar z iztisnitvijo pride do 100-od-stotnega lastništva, nato pa delniconmakne z borze. Umiki delnic z borzese bodo dogajali tudi v prihodnosti,zato bo Ljubljanska borza brez novihkotacij močno osiromašena. Čez kakš-nih deset let bo Ljubljanska borza le ševelik optični kabel, kjer naj bi se trgo-valo le z delnicami svetovnih podjetij.Tako majhne borze, kot je Ijubljanska,namreč nimajo dolgoročne prihod-nosti zaradi svoje nizke likvidnosti. Pomembno je torej, da se strankamomogoči tudi na drugih borzah trgo-vanje po čim nižjih cenah, sicer pa boLjubljanska borza sčasoma postala delkakšnega večjega borznega trgovalnega sistema. Novi zakon o trgu finanč-nih instrumentov tudi omogoča, daborznoposredniške hiše same organi-zirajo svoje trge," je sklenil Lahovnik.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 16. 08. 2007
Stran: 9