Plinama Maribor sklenila dolgoročno pogodbo o dobavi plina Cenazemeljskegaplinaufodnejšaoddruvheneroeiri~~ podjetjivdiianpopi~aiizemeljskegap1inanadrugeminestu,~ Potem ko bo predvidoma prihodnji teden v slovenskem In evropskem uradnem listu objavljen razpis za prodajo 34odstotaega deteia Plinarne Maribor, Id Je zdaj v lasti Mestne občine Maribor, se bo najbrž razvnela bitka, kdo bo odkupil njen delež. Mestaa obCina Maribor je dala izdelati cenitev svojega deleia v Plinarni, na kollko Je ocenjen, pa Je skrtvnost.
Med zainteresiraniml za odkup občinskega deleža je najbrž tudi večinsld ali 54-odstotni lastnik Pliname Maribor, družba Istrabenz PlinL 0 tem in tudi o drugih zadevah smo se pogovarjali z direktorjem Plinarne Maribor mag. Alanom Percem. KmalubitkazaPlinamo - Je vaš večinsld lastnik Istrabenz Plini zainteresiran za odkup 34-odstotnega občinskega lastniStva v vaši družbi? "Naš večinski lastnikje pokazal mteres za odkup tega deleža, m sicer po vsej verjetnosti zaradi dobrega sodelovanja s podjetjem v Mariboru m zaradi plinske dejavnosti, ki jo opravlja. Nakup tega deleža naše družbe pa j.e zanimiv tudi zato, ker se na področju energetike v Sloveniji ni6 ne prodaja, zato bo prodaja občinskega deleža v Plinanu zagotovo zanimiva tudi za druge domače in tuje kupce." - Kakina je dejanska lastniika sestava vaie družbe? "Naš večinski ali 54-odstotai lastnik je Istrabenz Plini, potem sledi Mestna občina Maribor, ki ima, kotje znano, 34-odstotni delež, 8 odstotkovje v lasti Petrola, preostalo lastništvo paje v rokah malih delničarjev." Novepogodbe onabaviplina - Konec prihodnjega leta se izteče desetletaa pogodba, ki jo imate sklenjeno z Geoplinom o dobavi plina. Najbri boste kmalu sldenlll novo? "Potem ko je Geoplin podpisal dolgoročni pogodbi z rusldmi in alžirskimi dobavitelji plina, Alan Perc: "Letno položimo okrog 12 kilometrov plinovodov." je dolgoročne pogodbe ponudil v podpis tudi okrog 180 velikim slovenskim odjemalcem, med katerimi smo tudi mi, saj smo po prodaji v distribuciji zemeljskega plina na drugem mestu za Ijubljansko Energetiko. Pred dnevi srtio podpisali novo dolgoročno pogodbo o dobavi plina za čas 2008-2017" - Koliko zemeljskega plina ste s to pogodbo zakupili? "Letos načrtujemo prodajo okrog 55 milijonov kubičnih metrpv zemeljskega plina, kar smo predvideli tudi v novi dolgoročni pogodbi, ob tem pa smo upoštevali še vsakoletno realno rast porabe plina." - Koliko zemeljskega plina letno porabimo v Sloveniji? "V Sloveniji porabimo okrog 1,1 milijarde kubičnih metrov zemeljskegaplma." - Boste zdaj tudi vi sklenffi s svojimi večjimi odjemalci pogodbe o dobavi plina? "S svojiini večjimi odjemalci smo že prej sklenili predpogodbe o dobavi plina, na temelju tega smo lahko predvideli količine plina v prihodnosti, ki jih zakupimo od Geoplina. V jeseni pa bomo začeli s svojimi večjimi odjemalci sklepati pogodbe o dobavah zemeljskega plina v prihodnje." - Je mogoče tudi kakšno presenečenje? Kaj se bo zgodilo, če se bo pojavil kakšen večji odjemalec zemeljskega plina? Boste lahko ustregH njegovižeyi? "Če se bo pojavil kakšen že obstoječi odjemalec plina ali nov, ki bo potreboval v~č plina, Wa bomo seveda poškuiiali ustreCi. Videli bomp, ali iinamo dovolj plina. Če ne> bottio pri dobaviteljih poizvedeli, ali nam lahko zagotovijo dodatnekoličineplinapo enaki cem. Če to ne bo mčgoče, bomo na širšem trgu poizvedeli za dodatnimi količinami plina, potem bomo morali zagotoviti transportne poti, kajti sedanji plinovodi so precej zasedeni, cena za tako nabavljen zemeljski plin pa bo zagotovo višja in prilagojena takratnim tržnim razmeram." ZemeljskiDlinzapetino cenejsiodkurilnegaolja - Kako se izračunava cena zemeljskega plina na svetovnemtrgu? "Cena se izračunava po zelo dolgi m zapleteni foimnli. Če poenostavim, je cena zemeljskega plina odvisna od cene surove nafte in kurilnega olja v zahodni Evropi ter tečajev ameriškega dolarja m evra. Cena zemeljskega plinaje ugodnejša od cene kurilnega olja, zdaj je denimo nizja za dkrog 20 odstotkov." - Je še zmeraj cena zemeljskega plina najbolj konkurenčna med energenti? "Da, še zmeraj je zemeljski plin cenovno najbolj konkurenčen. Vrh tega je ekološko najčistejše gorivo, če ne upoštevamo altemativnih virov, mogoča pa je tudi njegova celovita updraba pri kuhanju, ogrevanju stanovanjskih prostorov m vode, ob uporabi novih tehnologij pa tudi pri hlajenju. Plačujemo gapavšalnomesečno, tako da ni presenečenj v dmžinskem proračunu." - Utekočinjen naftni plin pa je precej dražjL Zakaj? "Pri utekočmjenem naftnem plinu (UNP) gre za izrazito ttžno blago, kijev primerjavi z zemeljskim plinom obremenjeno z zahtevnejšimi transportnimi potmi do Slovenije (železnica, avtomobilske cisteme), prav tako je njegova cena v tesnejši povezavi s ceno nafte, zato zanj veljajo večjattžna nihanja in tudi višje cene." - Koliko rezervoarjev za utekočinjen naftni plin letno postavite? "Okrog 200, predvsem tam, kjer ni plinovodov za zemeljski plin. Ob tem moram dodati, da jih letno tudi okrog 100 odstranimo, ko se kupci prikljuCijo na zemeljski plin. Skupno pa imamo v okviru našega podjetja na terenu 3300 tovrstnih rezervoarjev." Vsakoleto12kilometrov novihplinovodov - Koliko zemeljskega plina dobavite večjim odjemalcem in koliko gospodinjstvom? "Polovieo večjim odjemalcem m okrog polovico gospodinjstvom. Ker je zemeljski plin cenovno najbolj konkurenčen, je ve6 želja za plmsld priključek, kotje možnosti. Če bi upoštevali samo želje, potem bi lahko letno položili sto kilometrov plinovodov, vprašanje pa bi bilo, ali bi bili dovolj izkoriščeni. Letno položimo v vseh občinah okrog 12 kilometrov plinovodov." - Kolikšna je dolžina plinovodov, po katerih oskrbujete odjemalce z zemeljskim plinom? "Okrog 160 kilometrov za 25 tisoč odjemalcev, od česar je okrog 23 tisoč gospodinjstev. V Mariboru bomo v letu 2006 skupaj z mestao občino položili osem do deset kilometrov dodatnih plinovodov. V Hočah bomo začeli jeseni polagati plinovod, za plinovode v Šentilju je naročena projektna dokumentacija, v obCmi Selnica ob Dravi pa se bo to začelo prihodnje leto." - V katerih občinah imate koncesijo za oskrbo z zemeljskim plinom? "V Maribom imamo sklenjeno koncesijo do leta 2027, v Rušah do leta 2026, v občini Hoče - Slivnica do leta 2024, v Šentilju in Selnici ob Dravi do leta 2036." BorkoDeCorti
Medij: Večer
Avtorji: De Corti Borko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 07. 2006
Stran: 11
