uradnopostala večinska (astnicasbvenskega borznega parketa.A nejevera tokrat ni posledica novice o slovensko-avstrijski porokj,temveč dosežene prevzemne cene. Prvi uradni snubec v Ljubljani,skandinavska borza OMX, je pred dobrim letom in pol za slovenskotržnico z delnicami namreč ponudil komaj 125 evrov, karje pravarevščina proti temu, kako globoko so segli v žep Avstrijci. Kar 1401evro na delnico ali več kot dobrih tisoč odstotkov več. Kakšen cinikbi morda dejal, da takšnega posla »na borzi« še dolgo ne bomovideli.S prihodom novega lastnikaje konec tudiskoraj dve desetletjidotgega obdobja samostojnosti Ljubljanske borze vrednostnihpapirjev, kije kot prva znanilkatržne ekonomije začela svpjo potleta 1989. Od takrat je kajpak minilo že kar nekaj časa, prevetrilismo nekaj borznih kriz in administrativnih ovir (kot so bili na primerskrbniški računi), pa tudi nekaj lepih borznih let. Takšnoje bilo naprimer še lansko, ko je osrednji indeks SBI ponovno dosegelrekordno, skoraj So-odstotno letno rast. Tudi njena nova lastnica -mimogrede, borzo na znamenitem dunajskem Ringu je leta 1771ustanovila prosvetljena cesarica Marija Terezija - seveda ni novinkana borznem parketu.Čepravje bilo pred »kupčijo leta« slišati tudi nekaj svaril pred hitroprodajo - da naj borza ohrani samostpjnost vsaj pri odtočanju onajpomembnejših, statutarnih zadevah, je, zanimivo, javnozahteval le dolgoletni direktor borze Draško Veselinovič - se zdi, davsaj y poslovni javnosti ni bdo pon-iislekov, ali se s prodajoodrekamo pomembni infrastriikturi nacionalne ekonomije.Navsezadnjeje borzni parket le poligon, na katerem se srečujetaponudba in povpraševanje.A medtem ko so bita mnenja proti prodaji bolj kot ne osamljena,tega zagotovo ne bi mogli zapisati za pričakovanja borznih igralcevdo novega lastnika. Ta so precej večja od vabljive prevzemne cene,s katero je Avstrijcem uspel preboj na slovenski trg.Še drugače: nekaj je poroka, drugo pa dota. Tako borzne igralcezanima zlasti, kaj lahko novopečeni lastnik ponudi, da bi na borziponovno sijale borzne zvezde iri da bi se promet ponovno meril vvečdesetmilijonskih številkah. Ta hip še zdaleč ni tako, še več, zdise, kot da je obdobje debelih borznih let dokončno mimo.Privlačnih delnic za nakupje malo, zanimanja zanje tudi, medtemko o borznem prometu niti ni treba izgubljati besed. Da se borzi resne piše najbolje, je prejšnji teden z izjavo, da bi na prste ene rokelahko preštel delnice, ki po mednarodnih standardih dosegajomerilo likvidnosti, poudaril celo vedno korektni Stane Valant inmimogrede ošvrknil vse po vrsti, začenši z domačo politiko. Dejstvoje namreč, da mrtvila, ki traja na borzi že od začetka leta, niso oživileniti privatizacije državnega premoženja, recimo NKBM in Save Re.Po dčmače - če ni kaj kupiti, se denar ne obrača. Konkretnega odgovora na vprašanje, od kod pospešek in koliko gabo, doslej niso dali niti Avstrijci, so pa že pozvali vlado, naj pohiti sprivatizacijo državnega premoženja, ter podjetja, naj prekjavnihizdaj delnic pogumneje iščejo denar na borzi. Presenetljiva poteza, ale na prvi pogled. Kajti ker vemo, da doslej z izjemo prej omenjenihdržavnih NKBM in Sava Re niti eno slovensko podjetje ni iskalosvežega denarja na borzi, se zdi, da Avstrijci torej računajo prav stem. Da bo torej prej ali slej minila zlata doba visokih dobičkov, koslovenska podjetja svežega kapitala ne bodo mogla več iskati pribankah, temveč ga bodo prisiljena iskati na borznem trgu.Je torej kaj resnice v svarilu Igorja Štembergerja, da Avstrijcev nezanima le dobiček iz naslova posredniskih provizij, ampak tudilastniški vstop v slovenska podjetja? To bo verjetno pokazal čas, adejstvo je, da je večina slovenskih podjetij - tudi državnih - že naborzi, kmalu pa naj bi na njej zasijafi tudi NLB in največja slovenskazavarovalnica. Če v podobno luč postavimo tudi dejstvo, da so setuji vlagatelji stovenskih delnic doslej bolj ali manj izogibali, se vseskupaj zdi še bolj verjetno. Tuji vlagatelji bi, če bi želeli, tudi dostejlahko brez ovir vlagali v slovenska podjetja in kupovali delnice, a jihje bilo le za vzorec.Tako se zgodba o prodaji Ljubljanske borze hitro nevarno približanovim vprašanjem o nacionalnem interesu, a rokavico so vrgli karDunajčani sami. Dota gor ali dol, na borzi se bo, vse kaže tako, spetplesalo!

Medij: Delo - FT
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 30. 06. 2008
Stran: 4