uporabnikov. Za-kaj se komitenti odločajo zaspletno bančništvo? Vsaj trijeglavni dejavniki so pomembni:vsebinska ponudba spletnegabančništva (kaj lahko opra-vimo), varnost (koliko lahkospletni banki zaupamo) in zah-tevnost uporabe (kako prijaznaje za uporabnika). Razmerje tehdejavnikovje v Sloveniji še karugodno, saj sta sestava in šte-vilo uporabnikovprimerljiva ssestavo in številom uporabni-kov spletnih storitev v drugihevropskih državah.Promet, stanja, plačevanjein vezaveDelež uporabnikov je sicerše precej večji v severnih, bogatejših državah EU - zmagovalkaje Finska. Slovenija je nekje vsredini, ocenjuje BorutVujačičiz SKB in dodaja, da ima sple-tno bančništvo pri nas še velikomožnosti za razvoj, tako glede stevila novih strank kot tudidodatnih storitev.Smernice so ugodne, novi ko-mitenti so večinoma mladi, ki e-banke največkrat uporabljajo zapregledovanje stanj in prometana računih ter za izvajanje plačil.Od preostalih storitev paje zelovelik delež vezav sredstev, poja-snjujejo v Gorenjski banki.Kaj je posredovanjeelektronskih računovPri Abanki napovedujejo,da bodo strokovnjaki v ra-zvoju spletnega bančništvaše naprej razvijali ponudboklasičnih bančnih storitev velektronski obliki, gotovo pane bodo pozabili na storitve,ki jih prinaša tehnološki ra-zvoj. Ena takih je na primerposredovanje elektronskih ra-čunov. To storitevže ponujajov Unicredit banki. E-računjeuporaba kanalov elektronskegabančništva za distribucijo ra-čunov v elektronski obliki odizdajatelja do prejemnika, po-jasnjuje vodja oddelka za elek-tronsko bančništvo v Unicreditbanki Janez Demšar. Glavnaprednost je, da lahko uporabimo že vzpostavljen sistemin infrastrukturo, to storitevpa je mogoče povezati tudi zdrugimi sistemi.Mogoče bo tudi zavrnitiplačilo, arhivirati...Razvoj bo omogočil še doda-tne storitve, kot so zavračanjeplačil, elektronsko arhiviranje,mobilno plačevanje m podobno.Nekatere banke v svoje spletnobančništvo dodajajo tudi možnosti izvajanja storitev, po-vezanih z varčevalnimi računi,naložbami in možnost naročilain sklenitve pogodbe za izrednilimit.Težko pričakovane angleškogovoreče e-bankeV Financah smo v tej bančniprilogi že nekaj let opozarjalina zgodbe tujcev, ki živijo inposlujejo v Sloveniji, a ne mo-rejo uporabljati storitev naših bank na internetu, če so te le vslovenščini. Banke so tudi tu na-redile korak naprej. Ena izmednovosti, ki sta jo pred kratkimponudili NKBM in Abanka, jespletno bančništvo v angleškijezikovni različici.Telefonsko bcinčništvo šene razvijaBanke pa v zadnjem časuzaznavajo upadanje števila fi-nančnih transakcij prek telefo-na. Telefonsko bančništvo se vzadnjih letih ne razvija, kerježe doseglo določene omejitveglede tehnologije, varnosti inuporabnosti, pravi Borut Vu-jačič in pojasni, da so ga zatousmerili bolj v svetovanje, in-formiranje in posredovanje prizahtevnejših bančnih storitvah.To opažajo tudi v NLB, kjer do-dajajo, da se stranke usmerjajona elektronsko bančništvo zato,kerje cenejše za banko in ko-mitenta. Prektelefonske bankeopravijo fizične osebe približnopol odstotka elektronskih pla-čilnih transakcij, še ugotavljajovSKB. • Ni vezano na mobilne operaterje > Skoraj vse banke svojim komitentom ponujajoobveščanje o stanju in prometu na transakcijskemračunu. Uporabniki se lahko naročijo na vsakodnev-no obveščanje ali pa uporabljajo storitev na zahtevo. Storitev načeloma ni vezana na mobilne opera-terje in deluje na skoraj vsakenn mobilnem telefonu.Pri Gorenjski banki so ocenili, da tovrstne storitveuporabljata približno dva odstotka komitentov. Virtualna tipkovnica > V začetku tega meseca je Abanka svojim upo-rabnikom spletnega bančništva ponudila dodatnozaščito - virtualno tipkovnico. Ta pomaga pri pre-prečevanju tehnike zlorabe s sledenjem izbranihtipk prek fizične tipkovnice. Virtualna tipkovnicazmanjšuje tudi možnost zlorabe tedaj, ko je uporabnik že tarča vdora spletnih tatov oziroma koje že nameščen vohunski program. Banke sicer zrazličnimi varnostnimi ukrepi poskušajo zlorabepreprečiti, vendar morajo za varnost poskrbeti tudikomitenti sami.

Medij: Finance
Avtorji: Dakić Lana
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 30. 06. 2008
Stran: 42