MATEJ TOMAŽIN Kot strela z jasnega je v petek odjeknila Petrolovanamera za prevzem Istrabenza, saj je večinavlagateljev pričakovala prav nasprotno.Istrabenz se namreč v lastniški sestavi Petrola približuje 15odstotkom, zadnje objave o skupnem sodelovanju Petrola inIstrabenza pa so nakazovale na še tesnejše razmerje.Prevzemna namera je na prvi pogled stvari obrnila na glavo. Todače podrobneje pomislimo, je to najbolj preprosta in logična pot,kako uprava Istrabenza ubije dve muhi na en mah. Trik slepilnegamanevra je namreč v tem, da se bosta na ponudbo Petrola pozitivnoodzvala Kad in Sod, kar pomeni, da bo Petrol pridobil okrog30-odstotni delež Istrabenza. Pri tem
ta ne bo stal križem rok,ampak bo še krepil delež v Petrolu. Če bo Istrabenz obvladovalPetrol, bo to pomenilo tudi stabilno oziroma zaprto lastniško• sestavo Istrabenza. Zmagovalec te igre je tako že vnaprej znan, saj jeto edina logična pot podjetja, ki mu je država več kot naklonjena.Da gre za slepilni manever, razkrije delniška sestava Istrabenza,kjer lahko vidimo, da kaj veliko prostora za megapremike ni. Čeodmislimo državni delež, ki se bo prej ko slej prodajal, je delniškasestava več ali manj zaprta. Zato je zanimivo, zakaj je Petrol šele zdajspoznal, da je Istrabenz vreden njegovega zanimanja. Res je, da imaz zadnjo prodajo Mercatorja obilico prostih sredstev in res je, da je vportfelju Istrabenza še nekaj naložb, ki bi lahko financirale marsikateri novi projekt. Mogoče paje Petrol prav zaradi tehfinančnih temeljev napovedal prevzemno namero, ki po zakonu oprevzemu »paralizira« tarčo. Kaj je od tega res, boirio videli.kmalu.Trgovanje z delnicami Petrola in Istrabenzaje bilo v petek zadržano,tako da nam pravega odziva vlagateljev ni uspelo zaznati. Vseeno palahko pričakujemo, da bo tečaj Istrabenza nekoliko zrasel, saj jePetrol že peti kupec, ki je javno izrazil zanimanje za nakupdržavnega deleža (poleg Infonda Holdinga, ki je zanimanje žepreklical, čakajo v vrsti še Kranjska investicijska družba, Tuš insrbska Delta).Zgodba o Istrabenzu je za zgodovino slovenskega kapitala zelozanimiva. Vseeno pa je žalostno, da takih zgodb nimamo veliko.Pogled na tečajnico razkrije, da bomo po umiku države iz podjetij vdrugi skupini na borzi trgovali le še z nekaterimi podjetji. Večina sejih bo pomikala k strnjeni lastniški sestavi, ki bo podprlaprenehanje kotacije na borzi in tudi izstisnitev malih delničarjev.Pri tem malih delničarjev ne bo varoval prav noben zakon, saj je izdosedanje prakse in tudi iz sedanjih primerov, kotje na primer SCT,mogoče opaziti, da se malih delničarjev lahko znebimo prav poceni.MATEJ TOMAŽIN, Alfa Investmatei.tomazin@alfa-invest.hr ~111'':.;?.~-~~~~~!;~1000 €_______________________________________6~~______________~.fllF —400_____________________.~jAiall~~"_____————————~~l»r——————200 ''JP~g~.,»~.~~~'~~~~~~~~_________________0_____________________________________•~ ~ ~p ' -~p ~ ~ •~- V " - ' - °i'v '>>• v ~- ~- ~- <>•DMIO VirLjubljanskaborza
Medij: Delo - FT
Avtorji: Tomažin Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 17. 09. 2007
Stran: 14
