menjav so bile kljub različnim razlagam in povodom razmc-roma podobne. To so počele tudi prejšnje, levosredinske oh-lasli, le da je bila tokrat koncentracija sprememb večja inbolj prozorna. Nova politična oblast je preprosto najprej že-lela razbiti političnoekonomsko interesno inrežo politikov inmenedžerjcv, ki naj bi se spletla v preteklosti, in jo je nazad-nje fantazmagorično utelcšal Kučanov povsem ponesrečenipolitični projekt s Forumom 21.Drugi korak razbitja starih korporativnih mre? naj bi bilaodprodaja državnega premoženja. Tokrat je bil osrednja po-lilična tarča trg kapitala. Toda v nasprotju s posegom namenedžerskem trgu su bile tukaj ekonomske spremembe po-litično
veliko manj obvladljive. Državna napoved prodaje de-ležev je sprožila nakupne interese, od resnih poslovnili slra-tegij glede koncentracijc kapitala podjetij do spekulantskeganavdusenja velikih in malih igralccv na trgu kapitala. Borz-ne cene so leta 2006 zaradi presežnega povpraševanja eks-plodirale, v ozadju pa so se z novo rentralizacijo in koncen-tracijo kapitala začeli formirati razlicne poslnvne mrežc inpomembni obrambni menedžerski prevzemi.Politika je spremembe na menedžerskem trgu izpeljala siste-matično in legalistično, na kapitalskem trgu pa je ponudilasliliijske privatizacijske modele, ki so spodbudili strateške inšpekulativne reakdje. Razmeroma grob in nepotreben po-seg na menedžerski trg je pri meiiedžerjih sprožil negoto-vost in strah, odprtje kapitalskega trga pa je spodbudilonove lastniške prilo/nosti. Če povcžcmo oboje, pridemo dotretje rešitve, odločilnih sprememb na političnoekonom-skem trgu. Na političnoekonomskem trgu reorganiziranemenedžerske elite trgujejo s kapitalskimi deleži, da bi pre-razdelile poslovno in polilično moč ter nazadnje vplivale naspremembo oblastl. To je svet novega meiiedžerskega kapi-talizma, kjer stopajo v ospredje menedžerski odkupi, odMermalovega v BTC-ju do Kordeževega v Merkurju. Tu dobl-vajo moč veliki finančni holdingi, kot so Laskn. Istrabenz,NFD, novi nosilci korporativnega finančnega kapitalizma.Toda na političnoekonomskem trgu ne nastopa zgolj konku-renca ined različnimi poslovnimi skupinami, temveč gre za val kartelne povezave, zmanjšal ostrino nadzora in povecallegitimnost konceiilracije m centralizacije kapitala. Na poli-tičnoekonomskem trgu moč prehaja med lastniki in v Slove-niji, podobno kot v drugih postkapitalističnih državah, zma-guje nova netokracija nad starimi vzvodi in nosilci tradicio-nalne politike. ]anševa usodna napaka je bila, da je s svojimpoliličnim inženiringom na trgu kapitala ta evolutivni pro-ces pospesil, da je omogočil hitrejšo mutacijo novega druž-benega mcma, če govorimo v jeziku političnoekonomskegadarvinizma in sociobiologizma.V teh procesih se sedanja politicna oblast, pa tudi opozicijavse bolj izgubljata. Razmerja med kapitalom in politiko scspremiiijajo. Dejstvo je, da globalizacija. sekularizacija in plu-ralizacija spreminjajo družbeuo paradigmo in da poslovneelitc najbolje razumejo te spremembe in jili hitreje obvladu-jejo. Prihodnji politični zmagovald bodo obvladovalci mrež,kamor vključujemo ne samo poslovne ali politične mreže,temveč tudi omrežja potrošnikov in civilne družbe. Poslovneelite in financna oligarhija bodo v prihodnjih letih postavlja-le pravila, ki se jim bodo prilagajale politične strukture, nenasprotno. To ne pomeni zloma politike, je pa konec tradi-cionalne tranzicijske prevlade politike nad ekonomijo.V ZDA so po aferi Enron želeli spremeiiili korporativno po-dobo Amerikc s Sarbanes-0xleyjevim zakonoin (SOX) o nad-zoru omrežij sodobnega finančnega kapitalizma. EU je ka-sneje to storila s svojimi direktivami. Toda po petih letih ježe jasno, da centralizacija reguladje in poostren nadzor po-lltlke nad biznisom nista prinesla odrešujocih resitev. Šeslabse je v državah, kjer vlada napol divji kapitalski zahod,brez pravih nadzornih mehanizmov in resnlh finančnih re-vizij. Slovenija se je ob koncu postsocialistične lastninsketranzidje znašla v zagatah ravno zaradi tega primanjkljaja.Vladni politični inženiring se v zadnjem obdobju vse bol)spreminja v političnoekonomskl kaos, kjer so najveC pridobi-le nove poslovne elite in izgubill tradicionalni politiki. Na-mesto slavnih premikov na siroki politični fronti sc zmaganagiba h gverilcem poslovnega boja. Kaksna ironija u.snde.Vse kaže, da bodo v tej novi vojni spet zmagali partizani. X NA POLITIČNOEKONOMSKEMTRGU REORGANIZIRANE MENEDŽERSKE ELITE TRGUJEJO S KAPITALSKIMI DELEŽl,DA BI PRERAZDELILE POSLOVNO IN POLITIČNO MOČTER NAZADNJE VPLIVALE NA SPREMEMBO OBLASTI. temeljni interesni spopad med poslovnimi in političnimi eli-tami, spopad za končno prevlado ekonomije nad politiko.Marx se paradoksalno skozi okno ponovno vrača v središčeanalltične paradigme.Na političnockonomskem irgu se dejansko trguje z močjo,gonilni kolesi sprememb pa sta spopad interesov in boj zaprevzem novih finančnih, poslovnih, informacijsklh in ko-munikadjskih mrež. Najpomembnejši cilj tega trgovanja jeoblikovanje monopolnega položaja nad javnim prostorom,produkcijo ideologije, ki jo zaradi središčnega pomena mar-ketinga potrebujeta oba, biznis in tudi politika. Z vidika teo-rije političnoekonomsklh ciklov politiki potrebujejo poslovnisvet, da jim pomaga podjetniško razvijati razvojne projekte,dobre ekonomske razmere pa privabljajo politične glasovein omogočajo volilne zmage. Na drugi strani zlasti finančnikapital potrebuje vzvode politične moči, da bi lažje oblikoSlovenski Ijudski kapitalizem, ki ga je zasejalo tranzicijsknlastninjenje družbene lastnine, se v tretjem krogu kratke pri-vatizacijske sage dokoncno poslavlja. Lastništvo se koncentri-ra v rokah nove finančne in poslovne oligarhije, delniskedružbc sc vsc bolj zapirajo in umikajo iz obeli delov borzne-ga trgovanja, mali delničarji pa so povsod izrinjeni. Postso-cialistična prvotna akumulacija kapifala tako končuje enegasvojih zadnjih krogov. Političnoekonomski cikel dokazuje no-vo nireženje političnih in ekonomskih interesov. V predvolil-nem letu cene delnic že odslikavajo visoka pričakovanja po-litičnoekonomsklh sprememb.Spremembe na kapitalskih trgih in v korporativnih laslniš-kih strukturah so v zadnjih dveh lctih dodobra premešalepodobo slovenskega kapitalizma. Politicnoekonomska zgod-ba ni posebno zapletena. Zamenjava politične oblasti je leta2005 najprej pretresla trg vodilnih menedžerjev. Metode zaGVERILCIPOSLOVNEGA BOJA ZADNJI KROG POSTSOCIALISTIČNE PRVOTNE AKUMULACIJE KAPITALA
Medij: Mladina
Avtorji: Kovač Bogomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 18. 08. 2007
Stran: 35
