ZADNJE DESETEET)E ODHAJAE, PO NEKA]LETIH DELOVANJA V PODJETJU ULTRA PA SE )EVRNIL KOT PRVI PREDSEDNIK ZARESA. Kako je s predsednlkom Drnovškom? •• Upam, da dobro. Premieru Janezu Janši so zaceli ratingi pred dve-ma letoma padati in mu po treh letih padli re-kordno nizko. Česa od tega, kar je vedel Dr-novšek,Janša ne ve? '• Drnovšek je fenomen, saj ni na volitvah niko-li izgubil, zmagal pa je na treh parlamentarnihvolitvah zaporedoma. To dejstvo je lestvicotega, kaj pomeni volilni uspeh, pomaknilo do-mala nedosegljivo visoko, zato bomo težkodoživeli reprizo. Epizoda Janeza Janše to potr-juje. V čem je skrivnost Janeza Drnovška? To jevprašanje za milijon dolarjev, ki si ga danes vpostdrnovškovi dobi vsi zastavljamo. Ključnastava pri njem je bila neka nepolitičnost, da jebil torej najbolj netipičen od vseh politikov. Kerje verjel.da se morajo s politiko ukvarjatiIjudje.ki nočejo oblasti? ~ Ja, do oblasti in do funkcije je imel veliko di-stanco. Tudi do strankarske scene. Ni bil anti-strankarski človek v smislu, da so stranke kottake zlo. Stranke so nujen instrument, ki pa jesam po sebi tudi nevaren in ne more biti po-sebna vrednota. Velik prispevek njegovega ob-dobja, ki je bil na primer zelo dragocen tudi vzadnjih nekaj letih podivjanosti sedanje vlad-ne opcije, je bila njegova brezkompromisnastava na formo: to, da ni bil pripravljen pre-kršiti pravil igre, da bi dosegel kak politični cilj.In skozi to njegovo vztrajanje pri za demokra-ciji ključnem formalnem vidiku se je med Ijud-mi v Sloveniji okrepila in utrdila zavest, da sosubjekti, za katere se predpostavlja, da imajolastno pamet in da ne rabijo paternalističneganarekovanja, kaj morajo oziroma smejo misli-ti. Drnovšek nas je vse na ta način puščal same,ni dal tistega, kar bi marsikdo pogosto hotel.Zavestno ni krepil te pokroviteljske komponen-te, ki ve bolje od Ijudi, kaj je dobro za njih, injim ne dopušča pravice do umnosti in neum-nosti. Drnovšek je bil glede tega protestantskodistandran in disdpliniran, Janši pa se je pravto obrnilo proti njemu, saj so Ijudje kmalu začutili, da jim tega ne priznava, ampak damandat, ki so mu ga dali, izkorišča za nekaj po-vsem nasprotnega. Tu je ta nesporazum, ta hri-barjevska substancialističnost, ki ni znacilnasamo za nasprotni politični pol. V tem je biltudi razlog Ropovih težav, da ni mogel ostati vdrnovškovskih tirih. Zadnji politbarometer kaže: SD 21 %, SDS 18 %Zares 11 %, LDS in SNS 6 %. Bi vas ta rezultatna volltvah potešil? *• Tretje mesto po samo dveh mesecih od usta-novitve Zaresa je zelo soliden rezultat, nadpričakovanji, ne samo okolice, ampak tudimene osebno. Ne ker bi dvomil o obstoju veli-kega potenciala za tako politično izbiro, am-pak zato, ker je v resnici časa malo, razmere vSloveniji so dovolj odprte in možni so različniscenariji. V resnici še nihče ne more z neko go-tovostjo napovedovati, kaj se bo zgodilo, čepravsi marsikdo to domišlja. Imeli smo tretjo pot:Tony Blair, Bill Clinton, Bo-rut Pahor.Zdaj ste pa v politiko iz ozadja planili:Gordon Brown, Hillary Clinton, Gregor Golobič.Kako se reče vaši poti? •• Slavoj Zižek bi rekel "svetleča pot"... ha, ha... Sicer pa mi še ni padlo na pamet, da bi sevidel v tako imenitni družbi. Mar to pomeni, da v polltiki prihaja čas strategovin analitikov, da na oder stopajo politiki, ki so joprej strateško vodili iz ozadja? ~ Sam se vseskozi branim tega, da sem bil vozadju, saj sem imel ravno zaradi Drnov-škovega sloga veliko priložnosti - v dobrem inslabem - za prvovrstno izpostavljanje. Jaz nisembil kot kak Petek iz kabineta predsednika vla-de, katerega mnoge dejavnosti so skrivnostcelo za delodajalca. V čem je vaša politika bolj moderna od tradicio-nalne.ki obvladuje Slovenijo? >• Mislim, da predvsem v ideji, da politika nineki totalen projekt, neka totalna vednost ovsem, nad vsem in nad vsemi, ampak da se za-veda svojih omejitev in tega, da je tisoče Ijudiv Sloveniji, ki na svojih področjih vedo bistvenoveč, kot bo katerikoli politik kadarkoli sploh ve-del, da ne ve. In drugačnost politike je tudi vtem, da to prepozna, da je vključujoča, ne pada vsem soli pamet ali pa jih reducira na navi-jače, hujskače in priložnostne galjote.Je to postldeološka polltlka? So menedžerski prevzemi nova verzijadivje privatizacije ali le menedžerski sa-mozaščitni ukrep pred posegi vlade? Pahor je mojster odloženih učinkov.Napoveduje. V tem smislu je verjetno tudinapoved mandatarstva le način, kako ne datiprograma in ekipe na mizo, ampak to odložitido jeseni prihodnje leto. »• Ne, na noben način. Tu sta do nekemere pridobila Delo in Večer, saj ima-jo uredniki za nekaj časa možnostsuvereno opravljati svoje delo, kerniso več pod pritiskom vlade, hkratipa si njihovi novi "osamosvojitelji" nemorejo dovoliti, da bi v teh časopisihizvajali preveliko samovol)'e. >• Ne zdijo se mi tako enoznačni. )e padejstvo, da so bili mnogi sproženi kotsamoobrambni mehanizmi. V zvezi zMerkurjem so že dlje časa krožile go-vorice, da vlado moti t. i. gorenjskanaveza, ker je ne obvladuje. Obnašaliso se racionalno: država je prodalasvoj delež v Merkurju za izjemno viso-ko ceno Tušu, ki ga je prodal vodilnimv Merkurju. Država je pri Merkurjudobila zelo veliko kupnino, še zlasd čepomislimo, kako malo je iztržila priMercatorju. Ali je ta ideja, da novi last-niki zastavijo premoženje, ki ga kupi-jo za garancijo v delnicah podjetja,tako zelo neobičajna? Pa ne mislimsamo na hipotekarne kredite. Nihčene bo resno govoril, da je npr. gigantNovartis kupil Lek iz nekih prihran-kov. Običajno ne gre za lastna sreds-tva, ampak za kredit in v zavarovanjukredita je tudi Lek sam, ki tako koteno od najbolj dobičkonosnih sloven-skih podjetij seveda financira svojlastni nakup. Toda pri Novartisu senam to zdi samoumevno, morda tudizato, ker pred očmi nimamo Vaselle,šefa Novartisa, ampak Bineta Kor-deža, pri čemer nam gredo po glaviznamenite slovenske misli. Ali bi nambilo bolj všeč, če bi Merkur kupil Bau-haus, četudi je jasno, da bi tudi v pri-meru nesovražnega prevzema nakupfinanciral iz Merkurja? Stvari nisotako preproste in problemi so bolj za-pleteni, kot jih prikazujejo.Je neoliberalizem združljiv s slovenskodušo? »• Mislim, da sploh ni združljiv z dušokot tako. Niti z dušo Zaresa. Mi smo vprogramski izjavi dovolj jasno posta-vili izhodišča, ki trdega neoliberaliz-ma ne vidijo kot odgovora navprašanja, ki so na dnevnem sporedu.Ob Tiirkovi Izvolitvi se je potrdilo, da jeslovensko volilno telo dokončno zaniha-lo na levo.To pomeni, da bodo imele le-vosredinske stranke na voljo več poten-cialnega volilnega telesa kot prej, toda tudi levosredinskih strank je zdaj veckot prej; obenem pa je pričakovati. dase bodo tudi desnosredinske strankecentrirale.recimo SLS.ki bo skušalapod Bojanom Šrotom verjetno delovatibolj urbano kot pod Podobnikom.>• Turkova izvolitev bolj kot to, da naj bi hoteli volivci nekaj levega, izkazu)epričakovanje resne spremembe. Po-tencial je tu za vse stranke, ki ne sta-vijo na to, kar se ta hip dogaja. Spre-menjena SLS napoveduje svoj pomikna sredino, v neko bolj liberalno vred-nostno orientadjo.Toda Bojana Šrota ratingi še ne zazna-jo. Bo moral stopiti iz Janševe sence?>• Glasovanje o zaupnici je bil pre-cejšen hendikep in problem za rede-finicijo SLS. Obtičali so v koaliciji, pri-segajoč na zvestobo ob vsem nezado-voljstvu in dejstvu, da so obravnavanikot zadnje kolo. Hendikep je tudi, daje Bojan Šrot kot župan Celja odmak-njen od te scene in da je v vladi bivšipredsednik SLS s se manj vpliva kotprej. Tudi ni možno pričakovati, dajih bodo znotraj koalicije obravnavaliz neko benevolenco, ampak bo šlobolj za vojno vseh proti vsem. Polegtega vemo tudi, da volivci ne nagraju-jejo skokov iz koalidje v volilnem letu.Znaten kos levosredinskega telesaočitno misli, da je Zmago Jelinčic le-vičar, ki si upa • kl torej pove tisto,česar si ostali levičarji ne upajo?>• Potenciala njegove retorike ne birad podcenjeval. Ampak ključ do nje-govega uspeha ni v njegovih rokah,ampak v rokah drugih strank.Hočete reči,da njegova popularnostpove več o drugih strankah kot pa ovolivcih?» 0 obojih. Tipičen primer, ki to do-kazuje, je, da je v predsedniški kam-panji napadal izključno Danila Turka.Toda v drugem krogu je vec kot 80odstotkov Jelinčičevih volivcev - kljubneprikritemu koketiranju Peterleta znjimi - volilo prav njega. To torej nisodobesedno Jelinčičevi volivci. Njegovpotencial je torej odvisen od tega, alise bo vzpostavila kredibilna alternati-va trenutni politiki.S prevzemom stranke AS ste poskrbeli,da je na trgu ena levosredinska strankamanj.» S skoraj 3 odstotki je bila naj-močnejša stranka, ki ni prišla v par-lament. Ena stranka bo manj, gnečabo vseeno. Ta gneča v resnici kumulira, ne pa odšteva. V resnici ta gnečatrg še širi. To so pokazale tudi pred-sedniške volitve, kjer se ni vztrajalopri enem Peterletovem protikandidatu.Milan Kučan je v intervjuju za Objektlvrekel, da ga zares mika, da bi se ponov-no angažiral. Ga boste prevzeli?>• Mislite sovražno, he, he ... Njegovaizjava je bila zelo domiselna in ne po-trebuje mojega komentarja.Slavoj Žižek je rekel, da se bo v Zaresvčlanil le, če bo skrajno leva stranka. Sebo včlanil?»• 0 njegovem pristopu bo moral re-sno razpravljati vrhovni komite zasprejem novih članov.Se vam zdi.da Katarina Kresal dovoljdobro in bistro parira vam in slovenskirnoski politiki?»• Dovolj spretno izkorisča dejstvo, daje prostor željan novih obrazov. To si-cer ni dovolj za uspeh, je pa dobro iz-hodišče, s katerim kompenzira drugevidike. Ampak ob sebi ima Ijudi, ki jiznajo pomagati. Gotovo ni muhaenodnevnica.Je LDS postala stranka kapitala,"pod-jetniška stranka", kot se rece?>• Z njenim prihodom se je gotovozačel proces novega profiliranja stran-ke, gradnje nove identttete, ki pa še nikončan, zato bi bila takšna sodbaprenagljena. In ni pričakovati, da bise to izkristaliziralo pred volitvami.Kako si potem razlagate molk LDS obaferi NKBM?»• Na to je odgovoril Sherlock Holmes:sumljivo je, če pes ne laja, saj to pome-ni, da tistega, ki je vstopil v hišo, poz-na...Je Zares stranka kapitala?••Ni.Ampak slovenske stranke to vedno boljpostajajo. Mar niso vse bolj fasciniranez neoliberalizmom?> Tu gre za vzajemno fasciniranost.Dejstvo je, da bi bilo treba omejiti pri-ložnosti, ki krepijo to obojestranskoprivlačnost. Gre za razmišljanje o ko-renitih spremembah zakona o volilnikampanji in določil o financiranjustrank.Stalno poudarjate, da razlik na levici nlmogoče zmanjševati na osebna razhaja-nja. Naj bo: a kaj potem v očeh volivcevdela realno razliko med LDS inZaresom?» Prej ste omenili: eni molčijo, drugipane. Tine Hribar v levih strankah vidi otrokesocializma.toda Zares izvzame. Obe-nem pa obsoja revolucijo. Kaksen jevaš odnos do revolucije?•• Nikakor ne tako enoznačen. Obso]an]a vredni so zlocmi v imenu revo-lucije, ki jih ni bilo malo in ki so bilidolgo prikrivani. S Hribarjem pa se nestrinjam, da to bremeni ne vem koli-ko generacij - sama ideja o zadolženo-sti generacij se mi zdi precej iz socia-lizma. Bo Zares podprl častno stražo preduradom predsednika?>• Ne vidim potrebe, da bi se na tak način poudarjale simbolne funkcijedržave. Ali nas po vseh privatizacijah caka šeprivatizacija sodstva?» Spremembam zakonodaje, ki jih tahip prinasa minister Šturm, bi lahkorekli tudi privatizacija - sploh ob ideji,ki spreminja način dodeljevanja kon-kretnih spisov.Je ta vlada nastala Iz boja za človekovepravice,kot to pravi Dimitrij Rupel?>• Ja, kolikor je tudi on človek s pravi-cami.Kateri člen lizbonske pogodbe vam naj-manj diši?»• Nisem je še prebral, čeprav je Uskov-ni predstavnik vlade izjavil, da je žeprvi člen tak, da odsvetuje komurkoli,da bi bral naprej.Vas moti.da so lizbonsko pogodbo slav-nostno podplsali v samostanu?•• Ne. V evropskih samostanih so vzgodovini nastajali in se prepisovalifantastični dokumenti, hvala bogu.Kam je odletela Sova?>• Vprašanje, če sploh se lahko leti.Na koliko proslavah ste bili letos?>• Mislim, da na nobeni. če ne štejemopraznovanja demokracije, t). volitev.Kateri film Matjaža Klopciča vam jeIjubši: Sedmina ali Cvetje v jeseni?>• Cvetje v jeseni. Tak sem.V svoji vladi ne bi imeli nikogar iz tevlade?>• Predsedniki vlade nimajo v resnicite popolne svobode, a če bi hipote-tično iskal vladnega speakerja, bi raz-misljal o ministru Žigi Turku, ker tudizdaj počne predvsem to.Mnogi slovenski Intelektualci so prišlileta 2004 na oblast. Habermas pravi, daintelektualci, ko pridejo na oblast.neha-jo biti intelektualci.Zakaj?>• Če pomislim na Zorna, potem to ve-Ija le za slabe intelektualce. X

Medij: Mladina
Avtorji: Štefančič Marcel,Crnovič Deja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 12. 2007
Stran: 36