Vodstvo Petrola s 40-letnim predsednikom uprave Markom Kryžanowskim je po devetih mesecih vodenja družbe vendarle zbralo toliko poguma, da je širši javnosti predstavilo svojeposlovnenačrte za naslednja štiri leta. Zakaj so toliko časa čakali s sklicem tiskovne konference, najbrž najbolje vedo sami, vendarje bila javnost radovedna, kaj se dogaja v tej veliki družbi, potem ko je odstopil bivši predsednik. Verjetno so v upravi čakali na dokončno izdelavo strateškega poslovnega načrta in potrditev nadzomikov. Kjavnemunastopu jih je nekako prisilil tudi predsednik nadzornikov, ki je v daljšem intervjuju povedal marsikaj o prihodnji poti Petrola, spodobilo bi se, da bi to storil predsednik uprave.
Pred časom je bil sicer v tedniku Demokracija objavljen intervju s Kryžanowskim, vendar s svojimi odgovori ni vznemiril slovenske javnosti, kot je bil primer s predsednikom nadzornega sveta Viktorjem Barago. Vseeno pa so na tiskovni konferenci na dan, ko so nadzomiki sprejeli strateški poslovni načrt do leta 2010 in dva dni po obširnem intervjuju predsednika nadzornikov, presenetili javnost. Najbolj s tem, koje predsednik uprave Petrola povedal, da si želijo utrditi položaj med proizvajalci in distributerji električne energije. Prav zavoljo tega naj bi menda že dali ponudbo za odkup delnic malih delničarjev v vseh petih slovenskihdistribucij skihpodj etjih, kjer imajo v vsakem okrog 20-odstotni delež. Pri vlaganjih v proizvodnjo naj bi se bolj povezali s Holdingom Slovenske elektrame, kjer je generalni direktor dr. Jože Zagožen, še pred nedavnim predsednik nadzomega sveta Petrola, potem pa je odstopil. Najbržje bil njegov odstop povezan tudi s predvideno vse večjo vlogo Petrola na področju električne energije, kjer bi Zagožen, če bi bil še v nadzomem svetu Petrola, prihajal v navzkrižje interesov. Prav takoje zelo zanimivo, da smo v državi v tako kratkem času priča dvema povsem različnima konceptoma razvoja energetskih družb. V Petrolu so prepričani, da bodo najboljše rezultate dosegli, 6e bodo družbo preoblikovali v holding in krepili hčerinske družbe ter njihovo samostojnost, kamor se bodo lahko vključili tuji partnerji z deležem, ki ne bo večji od 49 odstotkov, kajti hčerinske družbe naj bi ostale še naprej v večinski lasti Petrola. Tak konceptje imelo v mislih že bivše vodstvo Petrola. Ko paje bivši predsednik uprave spoznal, da v holdingu njegova zvezda ne bi bila več tako sijoča,je opustil to zamisel, ki je zdaj spet aktualna. Drugi koncept na področju energetike, ki se povsem razlikuje od Petrolovih zamisli, je koncept ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in njegovih strateških usmeritev pri privatizaciji slovenske elektroenergetike. Ta koncept namreč predvideva, da bi moral Holding Slovenske elektrame ukiniti svoje hčerinske družbe in se organizirati v enovito družbo. V tem dokumentu so zapisali, da bi s tem omogočili boljšo notranjo organizacijo in racionalizacijo poslovanja ter si zagotovili dodatne dename vire za nove naložbe. Vprašanje je, če je to sploh izvedljivo, kajti v Mariboru z Dravskimi elektramami, Velenju s premogovnikom in Šoštanju s termoelektramo bo tako hud odpor proti takšni centralizaciji, da je vprašanje, 6e si jo lahko kdo v državi sploh privošči. Tako velike družbe bi namreč potem postale podružnice Ijubljanske enovite družbe brez direktorjev, ampak z vodji "obratov, brez nadzomih svetov m številnih služb, ki so zdaj nujne za nemoteno delovanje."
Medij: 7 dni
Avtorji: De Corti Borko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 30. 08. 2006
Stran: 9
