Tomaž ModicLjubljana - Po naših zanesljivihpodatkih se namerava več družb, kiso naslednice pidov, združiti inskupaj v ustavno presojo dati ne-davno sprejeti zakon o pravnihnaslednicah pooblaščenih inves-ticijskih družb. Za zdaj kaže, dabosta ključni točki, s katerimabodo izpodbijali zakon, njegovaretroaktivnost in neenakopravno obravnavanje holdingov, nastalihiz pidov.»Državni zbor, ki je potrdil za-kon, je o njem premalo razmislil,«je odgovor poslanca Milana M.Cvikla glede nejasnosti, ki so sepojavile po sprejetem zakonu opravnih naslednicah pooblašče-nih investicijskih družb (ZPNPID).Cvikl je s poslansko skupino pre-dlagal drugačno različico omenje-nega
zakona že leta 2005. »NamenZPNPID je namreč zaščita malih delničarjev, ob tem pa so z do-polnili polovico našega predlogazakona črtali ter ga namerno ali nenaredili protiustavnega,« je dodal.Poleg nejasnosti, ki so se pojavilepo sprejetju zakona, je po Cvi-klovem mnenju težava tudi to, dabi morali izvršna in zakonodajnaoblast sodelovati. »Na potezi jeministrstvo za finance, da dodapodzakonske akte ter popravi ne-jasnosti.«»Pravne naslednice pidov bodomorale po sprejetem zakonu vsemmalim delničarjem zagotoviti, daostanejo v družbi oziroma iz-stopijo;« je dodal Cvikl. Osnovninamen ZPNPID je bil med drugimdoločitev prave vrednosti vložka,ki so ga imeli delničarji do zdaj vomenjenih družbah, kar naj bi se zuvrstitvijo delnic družb na borzotudi zgodilo. »Zakon družbe sili naborzo, je pa treba paziti, saj je vvsaki od njih položaj drugačen,«opozarja Cvikl.Posebna določba zakona pravitudi, da »lahko predlog za ime-novanje posebnega revizorja za-radi preveritve ustanovitvenih po-stopkov ali vodenja posameznihposlov, ki so bili izvršeni pouveljavitvi tega zakona, podaskupščini deset delničarjev». Topomeni, da lahko revizijo poslov po 31. juliju zahteva že desetdelničarjev, za revizijo poslov predtem datumom pa še vedno veljajo določila zakona o gospodarskihdružbah, torej lahko revizijo zah-teva najmanj 10 odstotkov os-novnega kapitala, čeprav se jedoslej izkazalo, da lastniki pi-dovskih delnic niso tako orga-nizirani, da bi lahko zbrali de-setino delnic. Pri tem velja pou-dariti, da je bila večina preo-blikovanj popidovcev opravljenapred veljavnostjo omenjenega za-kona, tako da bodo mali delničarjiz novim zakonom pridobili boremalo.Blaž Vodopivec, direktor družbeKS Naložbe, na katere skupščinizaradi novih zakonskih določilpred dnevi niso mogli odločati opripojitvi Liv Naložb, je bil vkomentarju zakona precej kriti-čen. »Zakon je nepotreben in ne-koristen,« je dejal. Iz KS Naložb, kisodi pod okrilje družb okoli pi-dovskega tajkuna Igorja Laha, sonam prav tako sporočili, da so ževložili prošnjo za odobritev pro-spekta in je trenutno v pripravi.Kmalu lahko torej pričakujemouvrstitev delnic družbe na borzo.tomaz.modic@dnevnik.si Zavarovalnica Triglav čaka napojasnila ATVPNaslednice pidov, ki ne kotirajo na borzi, morajo - sodeč po pojasnilih, kismo jih dobili na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - do koncameseca poslati vlogo za odobritev prospekta za kotacijo na borzi. Postopkiza uvrstitev delnic na borzo morajo biti končani v šestih mesecih. Glede nato, da ATVP še vedno nima končanega seznama družb, ki jih zadevaZPNPID, smo za pojasnila zaprosili družbe, ki bi po našem mnenju moraleupoštevati določila zakona. Iz Zavarovalnice Triglav so nam še v torekodgovorili, da čakajo na pojasnila ATVP, saj jih še niso dobili. »Ko jihdobimo, bomo zadevo pregledali in preučili,« so dodali. DirektoricaMedaljona Irena Stanka Čurin nam je o uvrstitvi družbe Medaljon naborzo odgovorila, da bo Medaljon spoštoval vsa določila novega zakona. Ponaših podatkih pa so v Medaljonu že sprožili postopke uvrstitve delnic naorganizirani trg. «Čeprav ni uspela, je bila namera ozaščiti malih delničarjev hvalevredna,»meni dr. Lojze Ude, profesor zIjubljanske pravne fakultete. »Pozakonu je mogoče posegati tudiretroaktivno, vendar le, če to zahtevajavna korist in če se s tem ne posega vpridobljene pravice,i< je Ude komentiralpodatke o ustavni presoji zakona.Dodal je: »Pred leti so bili pravnimehanizmi zasnovani tako, da sodopuščali nekaterim, da so za majhendenar akumulirali veliko premoženja.«Opozoril je, da je vse, kar so zapisali vzakonu, čeprav slabo pripravljenem,nepopravljivo, in dodal, da so bilazakonska določila slabo zastavljena,morebiti tudi zaradi nestrokovnosti.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 27. 08. 2007
Stran: 18
