Milan Dolar, predsednik uprave Juteksa, Mojca Grušovnik_____ ŽALEC - V Juteksu so že dalj časa napovedovali, da bodo v Rusiji zgradili tovarno, v kateri bodo izdelovali štiri metre široke talne obloge. Pred dnevije družba Juteks RU, ki je v njihovi stoodstotni lasti, podpisala pogodbo o gradnji proizvodnega kompleksa s podjetjetii Trimo RUS. Gradbena dela so se že začela, celotna tovarna v kraju Kameškovo pa naj bi bila končana prihodnjo jesen. Naložba je vredna 30 milijonov evrov. Kot pravi predsednik uprave Juteksa Milan Dolar, gre za finančno velik zalogaj, ki ga bodo pokrili z lastnun denarjem in najetimi posojili.

»Proizvodne zmogljivostivŽalcu so prišle do točke, ko jih ne moremo več širiti. Odločili smo se, da se usmerimo na trg, kije velik, stabilen in rastoč. To je seveda Rusija, v katero že zdaj izvozimo veliko tahuh oblog. Iskali smo primemo lokacijo, ki bi bila od 100 do 300 kilometrov oddaljena od Moskve. Blizu mestaVladimir smo kupili šest hektarov veliko industrijsko zemljišče. Imeli smo srečo, ker cene zemlje v tej regiji še niso visoke, saj lokalna oblast še pričakuje naložbenike iz tujine.« Sodelujete samo s pod)et)em TMmo Ttebnje ali imate še katere druge poslovne partnerje? Trimo Trebnje oziroma njegova filiala v Rusiji je projektant in izvajalec. Gre za gradnjo na Ujuč, za opremo pa še podpisujemo pogodbe z več partnerji iz Nemčije in Nizozemske. Na skupščini Juteksa, ki je bila maja letos, je uprava nameravala predlagati sprejetje sklepa, da bi lahko v prihodnjih petih letih brez posebnega dovoljenja skupščine povečali osnovni kapital družbe za največ 30 odstotkov. Ker lastnild niso bili navdušeni, ste predlog sklepa umaknill z dnevnega reda. Se niste bali, da bi bila zaradi propadlega poskusa dokapitalizacije ogrožena naložba v Rusiji? Ne. Dokapitalizacija je bila samo rezervna možnost. Lastniki, predvsem Kapitalska družba in dmgi večji delničaiji, ji niso bili naklonjeni. Odobrili pa so, da lahko trgujemo z lastnimi deliiicami. Sklad lastnih delnic imamo že od samega začetka, vendar se tudi tukaj še nič bistvenega ne dogaja. Po mojem mnenju predloga sklepa tudi na prihodnji skupšcim ne bomo predlagali. Dokapitalizacija je namreč najdražji vir denarja. Lastniki seveda želijo imeti bistveno višji donos, kot pa so obresti bank, pri katerih najameš posojilo. Zato v našem primeru to res ne bi bila najboljša pot. Več kot polovico denarja za naložbo v Rusiji bomo zagotovili iz lastnih sredstev, preostali denar pa s posojili bank, s katerimi poslovno sodelujemo. Ali se pripravljate na umik države iz lastniške strukture? Kapitalska družba ima nekaj manj kot 17-odstotni lastniški delež in torej ni odločujoči lastnik. Če se umakne, prav, če ne, je tudi prav. Kakšen lastnik pa je Probanka? Portfeljski ali stratešld? Glede na medsebojno sodelovanje in naše solastništvo v Probanki gre bolj za strateškega partnerja. Tako kot druge banke, ki so tudi solastnice. Najpomembneje je, da sodelujemo korektao, odprto in na daljši rok. Se strinjate, daje cena delnice Juteksa podcenjena? Na borzni kotaciji se cena za delnico vrti od 26.000 do 27.000 tolarjev. Treba je poudariti, da je ta tržna vrednost od knjigovodske višja kar za približno 40 odstotkov! To pomeni, daje podjetje imelo in še ima dober sloves. Seveda pa pričakujemo, da bo z začetkom novega obdobja, ko bomo odprli tovarno v Rusiji, cena delnice še narasla. Ali razmišljate o delnem menedžerskem odkupu? Ne, ker je v bistvu nemogoč zaradi zelo visoke vrednosti delnice. Kako pa boste izpeljali konsolidacijo lastništva? Menim, da je že izpeljana. Imamo 1200 lastnikov, od tega je največji Kapitalska družba, za njo so še nekatera podjetja, vse preostalo lastništvo pa je razdrobljeno med ogromno število malih delničarjev. mojcagrusovnik@dnevnik.si Milan Dolar: V povprečju država pobere več, kot gre delavcu v žep. To je nedopustno in to je tragedija naše makroekonomije. Foto: Mojca Grušovnik Kako ocenjujte razmere v slovenskem podjetništvu in paket vladnih reform? . Plače so zagotovo pretirano obremenjene z državnimi dajatvami. Tako ni v nobeni državi EU. Vladi s temi reformami ne bo uspelo doseči, da bi bila delovna sila cenejša, da ne bi bila tako zelo draga za delodajalca. Težava je v tem, da so neto plače za marsikatero kategorijo prenizke, stroški delodajalca pa izjemno visoki. V povprečju država pobere več, kot gre delavcu v žep. To je nedopustno in to je tragedija naše makroekonomije. In potem imamo še ta nesmiselni davek na osebne dohodke, ki ga v Evropi in nikjer v svetu ne poznajo. Po tej refornii naj bi se odpravljal kar pet let. Po mojem mnenju država za gospodarstvo kaj resnega doslej ni naredila. Od obljub, ki so bile dane pred letom in pol, se ni uresničilo nič takega, s čimer bi lahko povečali konkurenčnost slovenskih podjetij.



Medij: Dnevnik
Avtorji: Grušovnik Mojca
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 16. 11. 2006
Stran: 21