Ustavno sodišče se je v presoji ustavnosti zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU. V VZMD menijo, da gre za nepotrebno spraševanje, zaradi katerega se bo rešitev vprašanja oškodovancev, ki traja že sedem let, še zavlekla.

Ustavno sodišče je s sklepom s 14. januarja, ki so ga danes posredovali z ustavnega sodišča, odločilo, da se v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije, ki ga je zahtevala Banka Slovenije, z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU. Do odločitve Sodišča EU je postopek prekinilo, ob tem pa sodišču predlaga, da odloči po hitrem postopku.

Kdo bo odškodninsko odgovarjal?

Ustavno sodišče zanima, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema. Med drugim, če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.

Sprašuje tudi, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov (po kriteriju premoženjskega stanja) zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo. Banka Slovenije je namreč po zakonu dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Kako je z zaupnostjo informacij?

Ustavno sodišče pričakuje tudi odgovor na vprašanje, ali pogodba o delovanju EU nasprotuje, da bi bilo centralni banki naloženo plačilo odškodnin za škodo, nastalo kot posledica izvrševanja njenih zakonskih pristojnosti, v višini, ki lahko okrni njeno zmožnost za učinkovito opravljanje svojih nalog ter ali je v tej zvezi za sklep, da je bilo kršeno načelo finančne neodvisnosti centralne banke, pomembno, pod kakšnimi zakonskimi pogoji je ta odgovornost naložena. Zakon predvideva, da Banka Slovenije dobičke po 1. januarju 2019 razporeja v posebne namenske rezerve (pred tem je veljalo, da se dobiček razdeli po ključu 75 odstotkov za splošne rezerve Banke Slovenije in 25 odstotkov za državni proračun), namenjene izplačevanju odškodnin. Če ta vir ne bi zadoščal, bi se uporabilo polovico splošnih rezerv, nastalih pred letom 2019. Če še to ne bi bilo dovolj, bi odškodnine poplačala država, a v obliki posojila Banke Sloveniji.

Sodišče EU naj tudi presodi, ali je treba evropske direktive, ki varujejo zaupnost informacij, pridobljenih pri bonitetnem nadzoru bank, razlagati tako, da ti direktivi varujeta tudi zaupnost informacij, ki so bile pridobljene ali so nastale pri izvedbi ukrepov, ki so bili namenjeni reševanju bank zaradi zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema, ko nevarnosti za solventnost in likvidnost bank ni bilo moč odpraviti z običajnimi ukrepi bonitetnega nadzora. Zakon namreč predvideva javno objavo med drugim podatkov o pregledu kakovosti aktive bank in obremenitvenih testov ter pogodb z izvajalci teh pregledov in testov.

Verbič: Sprenevedanje in norčevanje iz ljudi

Tamara Kek iz odvetniške pisarna Tamara Kek in partnerji ocenjuje, da skuša Ustavno sodišče preko vprašanj Sodišču EU očitno dokončno rešiti tudi ključno vprašanje v zvezi z dostopom do podatkov o oceni sredstev bank, ki so bili podlaga za izrečene izredne ukrepe v okviru sanacije bank. »Škoda pa je, da se teh vprašanj ni reševalo že v okviru presoje ustavnosti zakona o bančništvu (ZBan-1) v okviru katere je Ustavno sodišče že leta 2014 sodišču EU zastavilo vprašanja glede razlage evropskih predpisov. Pri tem je treba poudariti, da je bila takrat v postopek vključena tudi Banka Slovenije in se o teh vprašanjih ni izrekla, čeprav so jih prizadeti izpostavljali v svojim pobudah za presojo ustavnosti ZBan-1. Žal bodo posledice nerazumno dolgega reševanja pravnega položaja bivših imetnikov obveznic in delnic bank, nosili prav slednji, ki že od leta 2013 čakajo na rešitev vprašanja, ali je v okviru sanacije slovenskih bank prišlo do neupravičenega posega v njihovo lastnino,« je povedala Kekova.

Še bolj kritičen je Kristjan Verbič, predsednik Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), ki meni, da gre pri vprašanjih Ustavnega sodišča za popolno sprenevedanje in norčevanje iz ljudi. »Ustavno sodišče je Sodišče EU vprašalo zgolj, ali bi morala denar povrniti država ali državni organ, ki je v 100-odstotni lasti države. Še bolj preprosto povedano, vprašali so, ali je skladno s pravnim redom, da bi Banka Slovenija javna sredstva morala nameniti preden sestavi letno poročilo ali trenutek za tem. Pri čemer je jasno, da država po 26. členu ustave odgovarja za protipravno ravnanje državnih organov in da ni glede tega kaj spraševati sodišče EU. Zaradi takšnega veleumnega vprašanja bodo tisti, ki čakajo že sedem let, čakali še naslednjih sedem let, da bodo sploh prišli vsaj do ustavno zajamčene pravice do sodnega varstva. Temeljno vprašanje, kakšna je bila pravilna vrednost bank, če bi cenitev opravili v skladu z mednarodnimi standardi, so ustavni sodniki zdaj obtežili še z vprašanjem Sodišču EU, iz katerega državnega žepa natančno bo šla odškodnina,« je ogorčen Verbič.

Na Banki Slovenije so povedali, da so posvetovanje s Sodiščem EU predlagali že v svoji zahtevi za presojo ustavnosti zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so jo vložili pred dobrim letom dni. Po njihovi oceni zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in tudi pravo EU. Zakon naj bi bil sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so, kot pravijo, večkrat opozorile tudi mednarodne institucije.

Ustavno sodišče je marca lani do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ustavilo je tudi roke za zastaranje odškodninskih terjatev in za vložitev tožb, odstranjene so morale biti objave, ki jih je zahteval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, ustavljena je obdelava podatkov in preprečen dostop do gradiv, začasno pa so se prekinili tudi pravdni postopki, ki so bili vloženi po tem zakonu.