Sebastijan Morozov

Po številnih večletnih kolobocijah je bil večinski lastniški delež Mercatorja pred meseci prenesen iz propadlega konglomerata Agrokor na novoustanovljeno družbo Fortenovo grupo. V tej skupini, na katero so prešle vse solventne družbe Agrokor, imata ruski državni Sberbank in VTB približno polovični lastniški delež.

Med raznoraznimi lastniki iz vrst Agrokoijevih upnikov ima v Fortenovi grupi pomembno vlogo še Pavao Vujnovac, lastnik Energie naturalis. Ta ima prek hčerinske družbe Prvo plinarsko društvo sklenjeno dolgoletno pogodbo z ruskim gigantom Gazpromom za dobavo plina v sosednjo državo. Toda zdaj so na vidiku lastniške spremembe Fortenove grupe, kar ne nazadnje pomeni, da bo tudi največja slovenska trgovska veriga Mercator dobila nove lastnike. Sberbank, s približno 40-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Fortenove grupe, namreč načrtuje umik iz evropskih bančnih poslov. To posledično pomeni, da se bo umaknila tudi iz lastništva Fortenove grupe. Med več možnimi scenariji za umik se kot najverjetnejši omenja prva javna ponudba delnic (IPO- Initial Public Offering). Podobno je bila privatizirana Nova Ljubljanska banka in na tak način pridobila razpršeno lastniško strukturo. Od izkupička s prodajo delnic bodo obstoječi lastniki Fortenove grupe (lastništvo so pridobili s pretvorbo terjatev v lastniški kapital) prejeli dobršno povračilo sredstev za posojila, ki so jih odobrili Agrokorju. Samo Sberbank je Agrokor financirala s približno 1,3 milijarde evrov.

Prevzemna cena delničarjev ni prepričala

Za popoln nadzor nad Mercatorjem bo Fortenova grupa morala prebroditi še eno večjo oviro. Ob tem ni izključeno, da bo še nekoliko segla v žep. Pomemben korak za lastniško obvladovanje Mercatorja je bil sicer narejen spomladi. Takrat je Fortenova grupa odobrila Mercatorju 480 milijonov evrov posojila za refinanciranje finančnih obveznosti do bank. S tem manevrom Fortenovi grupi ni bilo treba več pridobivati soglasja za prenos Mercatorjevega lastništva z Agrokorja. Potem ko je aprila najprej pridobila 88, 10 odstotka delnic, je sledila prevzemna ponudba. Toda ponujena cena v višini 36 evrov na delnico je prepričala le peščico preostalih delničarjev Mercatorja: v prevzemni ponudbi je Fortenovi lastništvo uspelo povečati le za en odstotek.

Ker ni bil presežen 90-odstotni prag lastništva, ki bi omogočal iztisnitev preostalih delničarjev, je Fortenova grupa kot lastnica Mercatorja na septembrski izredni skupščini potrdila dokapitalizacijo v višini 5,9 milijona evrov, s čimer bi se osnovni kapital Mercatorja povečal z 218,2 na 224,1 milijona evrov. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) so prepričani, da je v ozadju razmeroma nizke dokapitalizacije s terjatvami Fortenove grupe do Mercatorja izključno težnja po pridobitvi več kot 90-odstotnega lastništva. Zato so na ljubljansko sodišče vložili tožbo.

Preoblikovanje iz delniške družbe v d. o. o.

Tožba VZMD bi lahko raztegnila načrte Fortenove grupe o iztisnitvi malih delničarjev. Po neuradnih podatkih je bilo takšno dejanje načrtovano za letošnje leto. Ob iztisnitvi malih delničarjev lahko pričakujemo, da bo iztisnitvena cena znašala 36 evrov za delnico, kolikor je znašala nedavna prevzemna ponudba za nakup vseh Mercatorjevih delnic. Ker je bil odziv na to ponudbo mizeren, lahko z gotovostjo napovemo, da bodo mali delničarji sprožili sodne postopke in da bo sodišče odločalo, ali bo iztisnitvena cena pravična.

Po skupščinskem sklepu o iztisnitvi malih delničarjev se bo Mercator po neuradnih podatkih preoblikoval iz delniške družbe v d. o. o. To pa bo med drugim pomenilo, da mu na spletnih straneh Ljubljanske borze ne bo več treba vsako četrtletje objavljati rezultatov poslovanja, prav tako pa javnosti ne bo več ažurno seznanjal o številnih drugih pomembnih poslovnih dogodkih. x

Gradnja novih trgovskih centrov

Visoko zadolženost je Mercator lani in predlani zniževal z odprodajo številnih trgovskih centrov po sistemu »sale and lease back« (prodaj in vzemi v najem). Odprodal je oziroma potekajo tudi prodaje številnih manjših prodajaln in poslovno nepotrebnih nepremičnin. Po pojasnilih Mercatorja zdaj poteka še projekt petih novih lokacij v Sloveniji, kjer so našli investitorja, ki bo na njihovih zemljiščih zgradil trgovske objekte, v katerih bodo oni najemniki.