>klada Kad in Sod SlLVA ČEH Sezona skupščin delniških družb je v polnem teku in za nami je že bogata dividendna žetev, če naj bodo dividende krona tfstega, kar delničarji in vlagatelji pričakujejo od svojih naložb. Včasih so med glavne pobiralce dividendne smetane spadale pooblaščene investicijske družbe, a dejstvo je, da so tudi državni skladi in sama država kot neposredna lastnica določenih podjetij med tistimi, ki še kako računajo na dividende. Mali razpršeni delničarji morda v kakšnem podjetju resda dobijo večji del dividend, toda ker dobi vsak tistih nekaj sto tolarjev na tistih nekaj svojih delnic, je seštevek na posameznika tako rekoč nepomemben v primerjavi z velikimi delničarji.
Med velike delničarje gotovo spadajo država in njeni Slovenska odškodninska in Kapitalska družba, ki so letos dobili že več kakor deset milijard tolarjev, kar pa gotovo ni končna številka. Republika Slovenija je letos, kakorsozaDetoFT odgovorili na finančnem ministrstvu, že prejela dividende v višini 5.159.279.134,07 tolarja. Tik za petami ji je Slovenska odškodninska družba (Sod), kije letos zaradi predhodne naložbene politike (prodaje določenih deležev, nakupi drugih, bolj donosnih deležev, kot so nakupi v Mercatorju, Petrolu) že nabrala za dobre štiri milijarde tolarjev dividend in tako, kakor so nam odgovorili, presegla načrtovane prihodke iz naslova dividend za leto 2006; skupaj so namreč doslej iz podjetij že prejeli za 4.106.137.712 tolarjev dividend, potem ko sojih previdno načrtovali le za 3,2 milijarde tolarjev. Tretji veliki dividendni pobiralec je Kapitalska družba (Kad), ki je do konca junija letos ustvarila 1.681.000.000 tolarjev prihodkov iz naslova dividend oziroma udeležbe na dobičku in od teaa 124 milijona tolariev iz dividend od naložb v tujini. Na Kadu je številka nižja, ker zajema dividendne prihodke le do konca junija, sicer pa je Kad za letos načrtoval dividend in udeležb pri dobičku za 4,5 milijarde tolarjev. Če seštejemo že dobljene milijarde, izkupiček gotovo ni majhen, saj je država neposredno in po omenjenih družbah iz slovenskih podjetij letos doslej potegnila že za 10.946.416.000 tolarjev dividend. V koliko primerih in kje so državni lastniki zahtevali višje dividende, kakor so bile predlagane? Država kot neposredna lastnicaje zahtevala zase večji dividendni izplen »v vseh podjetjih s področja energetike (razen TET) in v primem Pošte Slovenije.« Kadje glas za višje dividende povzdignil v štirih primerih. Podobno je ravnal Sod, ki se sicer kot odgovorni lastnik (kakor se označujejo sami) zavzema za nadaljni razvoj družb, v katerih ima lastniške deleže. Skladno s tem oblikuje tudi dividendno politiko in upošteva sposobnost posamezne družbe glede izpolnjevanja pričakovanj delničarjev. Dokončne odločitve, kdaj zahtevad več, »oblikujemo na skupščinah delničarjev, kjer imajo vsi delručarji pravico in dolžnpst odločad o višini dividend.« Kakšna je dividendna politika družbe, kot je država ali njeni paradržavni Kad in Sod? So zgolj pobiralci dividend ali vendarle pazijo, da ne bi s prevelikimi zahtevami po teh izplačilih preveč izčrpavali podjetij? Na ministrstvu za finance pravijo, da država spremlja poslovanje vseh podjetij, v katerih ima svoj delež in na podlagi pregleda letnih poročil in poslovnih ter razvojnih načrtov se pač v vsakem primeru posebej odločijo, kako uporabiti bilančni dobiček. Sodje letos občutno zmanjšal portfelj svojih naložb, a so kljub temu uspešnejsi oziroma so odgovorili: »Z manjšim številom kapitalskih naložb ustvarjamo več prihodkov iz naslova dividend, kar dokazuje, da je takšen portfelj bolj kakovosten in donosen, kot je bil v preteklih letih.« Na Kadu pri svoji dividendni politiki »zasledujejo cilj ohranjanja realne ravni dividend oziroma rasti v skladu z dividendno politiko, če jo družba ima. Izjemo od tega predstavljajo neizplačila zaradi davčnih omejitev, sprejeta dividendna politika družbe in neracionalno zadržani dobički, kijih družbe ne potrebujejo za svoj nadaljni razvoj, investidjski ciklus in podobno.« Čeprav se zdi logično, je vendarle zanimivo, da država kot solastnica podjetij in potem tudi prejenuiica njihovih dividend ne plačuje za ta prihodek davka. Iz davčnega direktorata finančnega ministrstva so na vprašanje - ali država kot prejemnica dividend plačuje davek na ta prihodek - odgovorili: »V sldadu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (UL št. 33/06) Republika Slovenija ni zavezanec za davek po navedenem zakonu, kakor doloca tretji odstavek 3. clena navedenega zakona.« Drugače je s Sodom in Kadom. Sodje po omenjenem zakonu davčni zavezanec in dividende povečujejo njegovo davčno osnovo, razen v primerih iz 18. člena tega zakona. Enako je seveda tudi Kad davčni zavezanec, obdavčen kot drugi po 25-odstotni stopnji; razen za primere davčno izvzetih prihodkov iz udeležbe na dobičku. Očitno je še nekaj izjem, po katerih seje obdavčitvi dividend mogoče izogniti ali kakor so odgovorili na Kadu: »Iz davčne osnove se izvzamejo dividende, če je prejemnik udeležen v kapitalu pravne osebe, ki deli dobiček v višini najmanj 20 odstotkov ali pa če znaša čas trajanja udeležbe na kapitalu najmanj 24 mesecev.« V tujini, kjer Kad prav tako pridobiva dividende, je obdavčitev teh prihodkov odvisna od različnih zadev, predvsem pa »od ureditve, pomeni davčne stopnje v posamezni državi, in od sklenjenih sporazumov ali konvencij med Slovenijo in posamezno državo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja«. g~j~lfe.~il~pi?.11;»';:;~1?~ •-~'~•~~'~-~S.~?~~~~~»;1~ DrogaKolinska_____56,0 -0,196_______:_______: Gorenje_________243,1______y____100/100_______0 Intereuropa________49,5;______2,3 250/240______447 Krka____________132,7 23,3 1650/1400______17,86 Hercator_________419,0 5,5 600/318_____88,68 Merkur__________187,8______3,5_____750/-_______: Petrol___________420,2_______8,4 1000/900______11,11 Autocommerce______125,5 4,5_____280/-_______: Aerodrom_________W______1,9 265/240_____10,42 Comet________10,8_____-0,099 100/200______-50 Delo___________13,0 • 0,400____300/600______-X DeloProdaja________11,6 0,124 155/310 -50 Emona__________12;9_____-0,788_______:_______: Etol__________7,9______0,899 1480/1350______9,63 Geodetskizavod_______U_____0,061_____90/80_12,50 Istrabenz_________138,5_______3,1 140/130_______7,6 UjRa_____________203_______4~_____260/245_______6~2 Hlinotest__________8,3 0,178_____52/52_____0 KompasMTS________15,2_____0,029_______-________-Nika___________0,42_____0,49_______-________: Laško____________63,6______4;4_____60/50__20 Probanka__________6,5______0,772 320/310______3,23 Saius___________41,9______1,6 5000/4500_____11,11 Sava___________58,4______9,2 640/620______3,23 TermeČatež_________7,5______1,8 1050/1050________0 Žito____________28,0______0,238 920/920________0 iH:t,Q Vir:LPdruib, wniif.ljse.si, ZČNS
Medij: Delo
Avtorji: Čeh Silva
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 04. 09. 2006
Stran: 5
