Denis Vengust, foto: Gregor Pohleven Diplomo iz ekonomije je opravil v Mendozi v Argentini. Na posebnem dvoletnem mednarodnem programu, ki qa je organizirala čikaska univerza, je pridobil prvi magisterij, drugega skupno z doktoratom pa na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Zatem seje vrnil v Mendozo in tam poučeval kot profesor na univerzi. Kmaluje odšel v Washington, kjerje dobro leto delal pri Svetovni banki, nato pa seje zaposlil v Medameriški razvojni banki, kjerje dolgo in uspešno deloval. Vzadnjih sestih letih službovanja v VVashingtonu je bil direktor kabineta predsednika Medameriške razvojne banke in član predsedniskega sveta banke.
V obdobju 19942000 je v Parizu vodil posebno predstavništvo te banke za Evropo in Izrael. Aprila 2000 je bil izvoljen 10 podpredsednika stranke SLS+SKD Slovenska Ijudska stranka, maja 2000 pa za predsednika vlade R5. Avgusta 2000 je postal predsednik stranke Nova Slovenija. Ali lahko, prosim, povzamete namen in ci-Ije nedavno objavljenega predloga davčne reforme? Predlogi sprememb v davčni zakonodaji so del širšega sklopa reform, ki jih izvajamo že od decembra 2004, in uresničitev reform, ki }ih je vlada sprejela pred letom dni. Njihov namen je povečati gospodarsko rast in blaginjo v Sloveniji. Želimo izvajati Strategijo razvoja Republike Slovenije, ki je bila sprejeta v mandatu te vlade in zelo široko odgovarja na vprašanje, kam hoče naša država dejansko priti. Na davčnem področju želimo zmanjšati obremenitev gospodarstva, poenostaviti preveč zapleten davčni sistem, znižati obdavčitev osebnih prihodkov, predvsem prihodkov od dela, ki so v Sloveniji, če se primerjamo z drugimi državami, predmet izredno visoke progresije. Težko bi kje našli državo, v kateri bi bila marginalna stopnja - to se pravi najvišja obremenitvena stopnja - nad 70 odstotkov, kot je to pri nas. Upoštevati je namreč treba, da so tu poleg dohodnine še prispevki za socialno varnost in davek na izplačane plače. Slednji je posebnost v svetovnem merilu in vlada se je zavezala, da ga bo postopno odpravila. Gledati je torej treba ukrepe, ki so že bili ali še bodo sprejeti. Poudariti je treba, da smo za izhodišče vzeli, da morajo vse spremembe zagotoviti socialno vzdržnost prehoda in da morajo vsi ukrepi zagotoviti dosledno spoštovanje pakta o stabilnosti. To pomeni še nadaljnje spoštovanje kriterijev za vstop v evroobmočje. S skupnimi močmi smo dosegli, da smo kot edina država med novimi članicami izpolnili vse kriterije za prevzem evra. To je bil velik zalogaj, zato je naš dosežek toliko večji. Kriterije bomo še naprej spoštovali in vztrajali na začrtani poti. Zakaj ste se odrekli enotni davcni stopnji? Predlog za uvedbo enotne davčne stopirje, ki ima v svojem bistvu drastično zmanjšanje progresije, je bil lani na vladi sprejet kot izhodišče za javno razpravo o davčni reformi. Vedno sem zastopal stališče, da je zelo pomembno, da pride glede tega do širse razprave v naši družbi. Hkrati smo opozarjali, naj ta predlog ne bi bil predmet ideoloških razprav in razprtij. Žal je vseeno bilo tako, saj se kar nenadoma ni govorilo o nobeni drugi stvari kot o enotni davčni stopnji, in to zelo burno, z močnim zaostrovanjem stališč. Osebno sem zavzel stališče, da moramo napraviti poglobljeno analizo, kakšni bi bili učinki in posledice uvedbe enotne davčne stopnje. Ker gre za zelo resne zadeve, smo analizo želeli napraviti kar se da strokovno. Zato smo se odločili, da to odgovornost zaupamo raziskovalcem z Inštitita za ekonomska raziskovanja v okviru Ekonomske fakultete v Ljubljani. Protesorji m drugi strokovnjaki ekonomske takultete so delali popolnoma neodvisno. To, ko nekateri sedaj trdijo, da smo vplivali na njihove ocene in hoteli zagotoviti določene rezultate, je velika laž. Edina stvar, ki jim jo je priporočilo ministrstvo za finance, je bila, da analizirajo več možnosti in ne ene same, da bi s primerjavo izbrali najboljšo rešitev za slovensko družbo tukaj in danes. Analiza je pokazala, da so pričakovanja predlagateljev enotne davčne stopnje nerealna. Izmed vseh analiziranih možnosti je pozitivni vpliv na gospodarsko rast najnižji prav pri predlogu enotne davčne stopnje. Seveda smo hoteli tudi vedeti, kakšni so vplivi na morebitno večje razslojevanje v naši družbi. Odločili smo se za predlog treh stopenj, ki dejansko zmanjšuje doslej pretirano davčno progresivnost, vendar ima hkrati najmanjši učinek na morebitno poglobitev razslojevanja. Odločitev o predlaganem modelu reforme smo sprejeli na podlagi poglobljenih strokovnih analiz, zato sem z izbrano odločitvijo zelo zadovoljen. Prepričan sem, da bo ob uresničitvi uživala tudi širšo javno podporo. Ena od težav, ki smo jih imeli do sedaj in se še vedno pojavljajo, je, da se na davčne spremembe gleda samo z vidika dohodninske lestvice. Dejansko gre za sedemdeset predlogov, ki imajo vsak svoj vpliv in je nanje treba gledati kot na celoto. Ne samo na ta sveženj, ampak na vse, kar je ta vlada že napravila, odkar je decembra 2004 prevzela odgovornost. Dejansko smo podedovali sistem, ki je bil negativen za naše gospodarstvo in za celotno slovensko družbo. Še enkrat moram izpostaviti postopno odpravo davka na izplačane plače, ki je silno pozitivna. Dejansko se že poznajo učinki tega ukrepa. Pričakujemo, da bodo v prihodnosti še večji. Neposredna razbremenitev gospodarstva daje prožnost našemu delovnemu trgu. Pričakujemo lahko večje zaposlovanje, predvsem zaposlovanje tistih, ki lahko največ pripomorejo k razvoju našega gospodarstva. Znano je, da so v dobrem gospodarstvu gonilna sila najbolj izobraženi Ijudje. Ti lahko zagotavljajo, da bo gospodarstvo še naprej konkurenčno v vseh tistih panogah, kjer konkurenčnost očitno že obsstaja, in da bomo to konkurenčnost širili še na druge segmente našega gospodarstva. Kako nameravate pokriti izpad davčnih prihodkov, do katerega bo prišlo zaradi zmanjšanja dohodnine in manjše obdavčitve dobicka podjetij? Bo prišlo do povišanja stopenjDDV? Ko se govori o izpadu davčnih prihodkov, se je treba zavedati, kdaj se bo ta izpad dejansko pojavil. Ko govorimo o davku na dobiček pravnih oseb, se bo izpad prihodkov proračuna v višini približno 20 milijard tolarjev pojavil šele leta 2008. Izpad v letu 2007 se bo pojavil pri dohodnini. Tam pričakujemo izpad v višini 35 milijard tolarjev. Proračun za leti 2006 in 2007 smo načrtovali na podlagi podatkov, ki so bili takrat na voljo s strani Statističnega urada Republike Slovenije in na podlagi napovedi s strani Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Gospodarska rast se je za zdaj izkazala za višjo od predvidene. Sedaj že vemo, daje bila realna gospodarska rast v drugem četrtletju leta 2006 4,9-odstotna. Če k temu dodamo podatke iz prvega četrtletja (5,1 odstotka), bo gospodarska rast v letu 2006 znantno višja, kot smo jo pričakovali, ko smo pripravljali proračuna za leti 2006 in 2007. Želim poudariti, da gre za povečevanje gospodarske rasti, ki ima zelo zdrav izvor. Kaže, da gre za povečevanje na podlagi izvoza, kar je prav gotovo najbolj zdrav izvor gospodarske rasti, še posebej za gospodarstvo, kot je slovensko, ki je zelo odprto in je hkrati v pomembnem prehodu v stabilni tečaj s i. i. 2007. Kolikor bo gospodarska rast višja od načrtovane, kot kaže sedaj, bodo tudi davčni prilivi na vseh segmentih višji. Koliko točno bo teh dodatnih prilivov, je za zdaj nemogoče predvideti. Vendar bodo prav gotovo pomagali, da bomo vsaj deloma nadomestili izpad davčnih prihodkov. Pomembno je poudariti, da ukrepi, ki jih je vlada sprejela, ne vsebujejo samo davčnih sprememb, temveč tudi racionalizacijo in zniževanje javne porabe. Večino zakonov, ki se nanašajo na dodatna varcevanja, ta čas še pripravljamo. Ali lahko konkretneje poveste, kako m kje nameravate varčevatif Zelo pomembno je, da bomo poenostavili sistem vrednotenja socialnih transferjev. Ti so skupek najrazličnejših zakonov, Id so se nakopičili skozi desetletja. Vsak zakon je vseboval svoj mehanizem, kako obdržati realne vrednosti transferjev. To je bilo pomembno v obdobju, ko je bila inflacija izredno visoka. Od tega, kako močan je bil posamezni lobi, ki je bil gonilna sila nekega transferja, je bilo odvisno, po kakšni fomiuli se je usklajeval transfer. Mi želimo to poenostaviti in vse spraviti na skupni imenovalec, ki je neoporečen, to je indeks cen. Ohranjanje realne vrednosti torej. Če bomo to napravili, se bodo takoj pokazali pozitivni učinki. Obstajajo namreč nekateri transferji, ki se višajo hitreje, kot rastejo cene, ker so vezani na produktivnost določenih segmentov. Enako se nam dogaja z maso osebnih prejemkov, ki jo pojmujemo kot pokojnine, čeprav to sploh niso prave pokojnine. Pokojnine so samo tisti denarni tokovi, ki jih posameznik dobi na podlagi delovnega razmerja v preteklosti, ko je vlagal v pokojninski sistem. Te pokojnine se valorizirajo vsako leto na podlagi ne samo cen, temveč tudi pod vplivom rasti produktivnosti oziroma v povezavi s plačami. To ima svoj smisel v tem, da produktivnost te generacije ni samo sad sedanjega dela, ampak tudi preteklega. Problem je v tem, da se tudi nekateri drugačni denarni tokovi imenujejo in obravnavajo kot pokojnine, čeprav to niso. Na noben način ne bi predlagal, da bi se realna vrednost teh rent izgubila. Je pa popolnoma legitimno, da jih tmenujemo in obravnavamo kot rente. Vseskozipoudarjate, dajeglavni cilj mandata prevzem evra. Mnogi se bojijo, da bo uvedba evra prinesla podrazitve. Kaksne prednosti si obetate od uvedbe skupne evropske valutef Zavedati se moramo, da smo zelo odprto gospodarstvo, da zelo veliko izvažamo m uvažamo. S prevzemom evra bomo odpravili eno najvecjih tveganj, s katerim se soočajo podjetniki, to je tveganje, povezano s spremembami tečaja. Uvedba evra veliko pripomore k prepoznavnosti Slovenije, končni cilj pa je dosledno spoštovanje vseh evropskih pravil igre, ki jih prinaša sistem evra. Stabilnost, ki nam jo bo vse to ustvarilo, bo omogočala odpravo mnogih dodatnih tveganj. Predvsem pa bo Slovenija z leti postala čedalje bolj podobna starim državam članicam EU. To je predvsem pomembno za dolgoročni razvoj naše države. Prevzem evra je torej pomemben zgodovinski korak in lahko smo zelo veseli, da bomo kot država in družba to dosegli. Do podražitevje po izkušnjah drugih držav, ki evro že imajo, zares prihajalo prekmehanizma zaokroževanja cen. Na podlagi teh izkušenj se je vlada že s 1.1. 2006 odločila, da začne ve-Ijati dvojno označevanje cen. Dvojno označevanje cen se bo obdržalo še kar nekaj mesecev po uvedbi evra. To pomeni, da smo ustvarili možnost, da Ijudje laže preverjajo cene in se, čejim katera ne ustreza, obrnejo drugam. Tako smo oblikovali najučirikovitejši mehanizem preverjanja, to se pravi na podlagi preverjanja m odločanja vseh potrošnikov. Pa vendar bi lahko davcna reforma, ki bo povečala razpolozljivi dohodek prebivalstva poleg soiasnega prevzema evra in s tem povezanega zaokrozevanja cen, povečala tudi inflacija? Dejstvo je, da bomo po uvedbi evra še bolj odprto gospodarstvo in trebaje zagotoviti, da do tega ne bo prišlo. Sicer pa povišanje razpoložljivih prihodkov ne bo tako visoko, da bi lahko pričakovali močan vpliv. Kako poteka privatizacija Nove Kreditne banke Maribor? V postopku je sprememba odloka, ki tudi NKBM uvršča med ustanove v državni lasti, ki se lahko privatizirajo. Takoj ko bo odlok spremenjen, bo začela delovati komisija za privatizacijo banke. To je proces, v katerem bomo iskali strateškega partnerja, vsaj na začetku za 2 5 -odstotni delež v banki. Predvsem želimo pri izbiri partneija delovati tako, da bo zagotovljena čim vecja in čim preglednejša konkurenca. Kaj menite o predlogu kandidata za župana mestne občine Maribm Stojana Auerja, da bi morala država na mesto Mariborprenesti čertino delnic NKBM? Menim, da bi bilo prav, da bi se ta gospod soočil z dejstvom, da je NKBM že dolgo vseslovenska in ne le lokalna banka. Res je najmočneje navzoča v vzhodnem delu Slovenije, vendar ima veliko poslovalnic tudi drugje po Sloveniji. Poleg obstoječe mreže ji je bila že pred časom pripojena Goriška banka. Kasneje je bila pripojena še Poštna banka Slovenije, ki je imela nasploh najbolj razvejeno mrežo Zelimo omogočiti, da bo naš kapitalski trg čim bolje deloval in da bo varčevanje Slovencev igralo pomembno vlogo v razvoju slovenskega gospodarstva. poslovalnic - v vsaki malo večji poštni poslovalnici v Sloveniji. Za Maribor je seveda pozitivno, da je sedež tako pomembne vsedržavne banke v mestu. Kako je s privatizacijo Nove Ljubljanske banke. Se bo KBC dejansko umaknil ali je to lepogajalska taktika? Kar se tiče NLB, ni nikakršnih dramatičnih novosti. Želel bi poudariti, da nismo zaprli vrat in da pogovori z našimi partnerji iz KBC še vedno potekajo. Nobena odločitev ni dokončna, dokler se ne realizira v praksi. V katero smer kazejo pogovori? Kot sem že rekel, ni nič dokončnega, dokler se ne zgodi. Znano je, da se zavzemate za čim vecjo pravno varnost malih delničarjev in temu ustrezno ureditev kapitalskega trga ter nekdanjih pooblašienih investicijskih druzb (pidov), ki so zbirale certifikate državljanov v postopku privatizacije. Kako je z zakonodajo na tem podroiju? Pripravljamo zakon, katerega cilj je zagotoviti pravno varnost malih delničarjev in posodobiti celoten kapitalski trg. Nekatera vprašanja so še odprta in jih bomo poskušali rešiti na pregleden način, m sicer zato, da bomo omogočili, da bo naš kapitalski trg deloval in da bo varčevanje Slovencev igralo pomembno vlogo v razvoju slovenskega gospodarstva. Kako je s projektom Hitovega zabavisca v Novi Gorici, ki naj bi ga gradil skupaj z ameriškimi partnerji? §e vedno potekajo pogajanja in pogovori z morebitnimi partnerji. Mi smo naredili, za kar smo se zavezali. Predvsem hočemo zagotoviti, da se razširijo aktivnosti tudi na drugo turistično ponudbo, ne samo za povečanje obsega igralništva v takšni obliki, kot jo poznamo danes. Pogajanja potekajo in upam, da bo kmalu na mizi končna rešitev. Ali Hit pri tem projektu sploh potrebuje partnerja? Pojavljale so se trditve, da bi bil takega projekta zmozen sam. Ali nameravate znižati obdavčitev igralništva, kot to zahtevajo ameriški partnerji? Če bo šlo za projekt v obsegu, kot se sedaj načrtuje, j e dodatni kapital prav gotovo potreben. Vendar ne gre samo za kapital, pomembna sta tudi znanje in izkušnje na področju širše ponudbe oziroma trženja igralništva v sklopu z drugimi aktivnostmi po ameriškem vzorcu, ki v Evropi še ni navzoč. Če bo šlo za povsem nov koncept ponudbe, ki bo očitno širši od igralništva, kot ga poznamo pri nas, smo pripravljeni znižati oziroma ustrezno prilagoditi davčno obremenitev. Pri tem bi seveda obdavčitev igralništva v doslej znani obliki ostala nespremenjena. Kakšno pa je stanje v Novi Sloveniji, ki ji predsedujete? fe po kongresu v Novi Gorici prislo do poenotenja? Stanje je zelo pozitivno. Ta čas že izvajamo predvolilno kampanjo za nastop na lokalnih volitvah. S pripravljenjostjo sem na moč zadovoljen. Prepričan sem, da se bo izkazalo, da stranka nastopa enotno. In to se bo poznalo na volilnem izidu. Kaksna so pričakovanja? Kaj bi šteli za uspeh? Če bo izid boljši kot pred štirimi leti, bo to prav gotovo uspeh. Kako to, da v koaliciji podpirate skupna kandidata, Franceta Arharja v Ljubljani in Gregorja Pivca vMariboru? Menimo, da so tako v Ljubljani kot v Mariboru potrebne korenite spremembe in da je skupni pristop tistih, ki se zavzemamo za spremembe v obeh mestih, najboljša stvar. V naši stranki smo te odločitve prepustili lokalni ravni. V primeru Ljubljane so se že odločili za Franceta Arharja. Podpiram gospoda Arharja, ker sem prepričan, da lahko Ljubljani prinese to, kar mesto najbolj potrebuje. To so zdrava pamet, prava gospodarnost in ne nazadnje poštenost. Kar se tiče Maribora, dogovori še niso končani, so pa zelo blizu konca. Kako ocenjujete delo vlade? Ste zadovoljni s polozajem NSi v koaliciji? NSi je odigrala ključno vlogo pri sestavi te vlade in tudi pri izvajanju skupnega programa. Prevzeli smo odgovornost na več odločilnih področjih. Glede dela vlade je predsednik vlade dejal, da je zadovoljen, in temu ne bi imel kaj dodati. Mislim, da koalicija v primerjavi s koalicijami iz preteklosti deluje kar dobro. Bili smo enotni pri reševanju marsikaterih nalog. Tako kot povsod se sem in tja sicer pojavijo težave, ampak do sedaj smo bili vedno zmožni rešiti zadeve s skupnimi močmi. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Kaj so bistvene tocke programa, s katerim greste na lokalne volitve? Gre predvsem za to, da v NSi res verjamemo v lokalno samoupravo. Kot finančni minister sem se zavzel, da smo občinam zagotovili več sredstev, in sicer v višini, ki je v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo. Seveda to prinaša tudi večjo odgovornost. To odgovornost lahko nosijo samo odgovorni Ijudje. Verjamem, da so tisti, kijih ponuja Nova Slovenija, zmožni prevzeti to odgovornost. Gre za poštene Ijudi, ki so zmožni gospodarno ravnati m dejansko uresničiti to, kar si vsi želimo - da bi demokracija in splošna blaginja v Sloveniji lahko zares zaživeli. Kako je podelitev nagrade za finančnega ministra leta s strani ugledne britanske revije The banker vplivala na vaše delo? Zame je nagrada prišla popolnoma nepričakovano. To je spremenilo tudi ozračje v tistem obdobju, ko sem bil tarča zelo velikih pritiskov in kritik v medijskem prostoru. Vendar tudi v Sloveniji kot marsikje drugod velja, da ima ocena s strani neodvisnega tujega vira veliko večjo težo (»Nemo profeta in patria sua.«). Prav gotovo je podelitev priznanja pomenila sprostitev. S še večjim zagonom sem poskrbel za izvajanje tistega, k čemur smo se zavezali v koalicijski pogodbi. Imate ob vsem delu kaj prostega časa m kako ga preiivljate? Imam zelo malo prostega časa. Sprostitve ni veliko - tu pa tam sprehodi z ženo, včasih, a redko, greva do slovenske obale. Položaj ministra za fmance je zelo odgovorno mesto, v obdobju takšnih sprememb še toliko bolj. Zato je prostega časa in sprostitve malo, kar pa res pogrešam ... 0)
Medij: Demokracija
Avtorji: Vengust Denis
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 14. 09. 2006
Stran: 37
