DR. BOGOMIR KOVAČhKONOMISTProdaja NKBM je bila nazačetku decembra najpomemb-nejši predbožični dogodek.Razloga sta dva. PrivatizacijaNKBM je najprej za več kot stotisoč malih delničarjev pravovladno prednovoletno darilo,saj izbrani model privatizacijez javno ponudbo (IPO) že ponaravi reči pomeni darilnipaket potencialnim kupcem.Drugi razlog je enako prazni-čen. Od samega začetkaprivatizacije me preganjagenialna ideja, da bi

vesprivatizacijski direndaj okoliNKBM namesto zamotaneverige politikov, menedžerjev,strokovnjakov in institucijmoral prevzeti Zmago Batina.Možakar je Stajerec, igro"vzemi ali pusti" pozna doobisti, razume se na skrivnostiškatel, predvsem pa zna pokoncu igre prijazno potolažitiIjudi. Skratka, Zmago Batinaza privatizacijo NKBM. Reči so seveda smrtno resne inpostopek privatizacije NKBMje strogo profesionalnazgodba. Vlada in privatizacij-ska komisija sta se odločili zaspecifičen model privatizacije,ki so ga v Sloveniji uporabiliprvič, in to je dobra novica.Model prve javne ponudbe(IPO) je v kapitalskem svetuobičajno namenjen posebniizbiri in nagrajevanju izbranihvlagateljev. V ozadju modelasta, med drugimi, dvasimpatična tehnična prijema.Načelo sorazmernostizagotavlja nekakšno nediskri-minatorno obravnavanjeizbranih ponudnikov, relativna nizka izhodiščnacena pa ustrezno kapitalskopremijo kot nagrado. Politi-kom je všeč oboje. Kriterijsorazmernosti pri razporejanjudeležev in enakopravnaobravnava izbrancev delujetapolitično pošteno, nagrajeva-nje malih delničarjev kotvolivcev pa ]'e tudi sila želeno.Zato so te oblike prodaje vprivatizacijskih procesihdržavnega premoženjauporabljali povsod, kjer sovlade iskale potrebno politič-no legitimnost. To je bilaodlična zgodba, ki so jo vletošnjem volilnem letuuprizorili na Hrvaškem, inpodobno idejo je imela tudiJanševa vlada. Toda priložnostje najverjetneje že zapravila. Vletu 2008 ji bo zmanjkovaločasa in podjetij, predvsem pa privatizacija NKBM ni njenazmagovita zgodba.In kaj se je zgodilo? Z mode-lom IPO načeloma ni ničnarobe. Vlada ga najverjetnejeni najbolje poznala, toda kotobiča]'no'se je zavarovala tako,da je ključne tehnične vzvode,od vrednotenja do izpeljaveprodaje, zaupala drugimizvajalcem. Zanimivo, da jeNKBM vsaj v nečem delilaprivatizacijsko usodo z NLB. Vobeh primerih menedžerskestrukture, od uprave donadzornega sveta, niso imelenikakršnega vpliva ne naizbiro modela ne na načinprivatizacije, in to je v osnovislabo, če so menedžerji sevedapravi. In obakrat so diskrecij-sko vlogo odigrali politiki, leda sta tokrat Bajuk in Janšanaredila bistveno več napakkot pred leti Rop in Drnovšek.Izhodišče privatizacije NKBMbi namreč morali biti razvojnastrategija banke in maksimiza-cija prodajne vrednosti. Prvazahteva najverjetnejestrateškega partnerja, drugikriterij koristi predvsemdržavi in davkoplačevalcem.Oboje je ostalo na stranskemtiru. Strateški partner niugajal niti politikom nitiprvim menedžerjem banke, maksimiranje vrednosti pomodelu IPO pa tako ali takoodpade,ker gre tukaj zaposebno nagrajevanjeudeležencev prodaje. In tu tiči začetek težav.Privatizacija NKBM bi bilasijajna politična poteza, če bipolitiki razumeli, kaj je IPO, inče bi ravnali malo boljdomiselno. Nekdo je delo žena začetku opravil slabo. Alista Citigroup in Namuranapačno ocenila NKBM inslovenski trg kapitala ali papolitiki in menedžerji nisorazumeli bistva IPO. Več kotpetkratna razlika medponudbo in povpraševanjempo vrednostnih papirjih jeabsolutno previsoka, in topotrjuje tudi prva cena natrgu, ki je kar 40 odstotkovvišja od prodajne vrednostidelnice. Toda enako napačnoje iz tega podatka izpeljevatikonkretne oportunitetneizgube privatizacije (naprimer 125 mio eur), kot toradi počno nekateri opozicij-ski politiki. Druga težava tiči vskupnem paketu prodajemalim delničarjem po nizkiceni, karje politično ekonom-sko lahko celo smiselno, je pavelika neumnost po tej ceniprodajati banko tudi domačimin tujim institucionalnimvlagateljem. Potrebovali bitorej dvofazni postopekprodaje. To bi vladi omogočilo,da bi v prvi fazi razširilamanevrski prostor prodajemalim delničarjem, v drugi pabi lahko po višji ceni prodajalainstitucionalnim delničarjem.Politično in ekonomsko bi nata način lahko samo pridobila,tako pa je dvakrat izgubila.Tretja neumnost je sevedasama izbira domačih in tujih institucionalnih vlagateljev.Glede na nizko ceno bi moraliv prospektu podati kriterijeizbire, toda vlada je toprepustila svoji diskrecijskiizbiri ex post. Takšen posto-pek IPO je med zasebnimilastniki povsem legitimen, vnaši javni privatizaciji pa je topolitični samoumor. Potem je seveda ministrstvo za financedodatno mencalo z določa-njem in z objavo cene pa zdelitvenimi podrobnostmi ins skrivnostnimi seznamiinstitucionalnih lastnikov, zanameček so pri NFD napraviliosnovnošolsko napako, ki jeseveda nepopravljiva v tej faziprivatizacije, in še bi lahkonaštevali. Na kraju je mend-žment banke krivdo za težavezvrnil na vladne Ijudi, ti sesklicujejo na težave inzahtevnost IPO, morda bodovsi skupaj jutri za napakeobtožili tuje izvajalce. Todakomedija zmešnjav bo ostalain z njo tudi politična škoda inekonomska diskreditacijatakšne oblike privatizacije.Kdo so pravzaprav zmagovalciin poraženci privatizacijeNKBM? Prvi so nedvomnonajprej svetovalci prodaje.Citigroup je napravil doberposel. Morda je na kraju tudikaj malega izsiljeval, ko je ugotovil, da ima opraviti zvaškimi posebneži, polegprovizije in opcijskih delnic pabo zagotovo dobro zaslužil sfcratkoročnimi preprodajami,ki so del njegovega notranjegatrga in komajda zadevajoslovenski trg kapitala. Potem so tukaj tuje finančneinstitucije, ki so sicer dobilezgolj osmino svojih vplačil,toda njihov špekulativnimanevrski prostor je večji kotpri domačih vlagateljih. Natretjem mestu so novi domačiinstitucionalni lastniki, saj sopridobili dobro naložbo. Šelena četrtem mestu so malivlagatelji, ki so hkrati zmago-valci in osmoljenci, saj so poprijazni ceni dobili zgoljpetino vloženih sredstev.Poraženci so seveda vsi drugidomači investitorji, ki soizpadli iz igre, ker je takohotela vlada glede na svojepolitične interese in želenopolitično moč. Največji poraženci pa so vladni politiki,ki so zamudili izvrstnopriložnost, da bi Ijudi obilnejein manj škandalozno nagradiliob tretji obletnici prevzemaoblasti.Prodaja NKBM je potekaladober teden dni, slab mesecbomo potrebovali za stabiliza-cijo cen njenih delnic nakapitalskem trgu, zagotovo pabomo vse prihodnje letoposlušali politični boj gledenjenih privatizacijskih zablod.Še dobro, da male delničarjevsako soboto razveseljujeZmago Batina, ki nas bovedno znova spomnil natemeljno kapitalsko lekcijotrgovanja z delnicami NKBM -vzemi ali pusti! Politike pazagotovo tlači nočna mora inzato vedno bolj premlevajoAškerčeve nasvete s polnočni-mi mejniki, vrni - kjer si vzel!



Medij: Večer
Avtorji: Kovač Bogomir
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 14. 12. 2007
Stran: 8