Leto 2007 je bilo v marsičem, gledano z gospodarskega vidika, najboljuspešno v času samostojne Slovenije. Vstop Slovenije v Evropsko unijo innjegovi pozitivni učinki so se nadaljevali, svoje pa je dodala tudi uvedbaenotne evropske valute - evra. Rast bruto družbenega proizvoda se je vprimerjavi z letom prej povečala za 0,4 odstotka, na 6,1-odstotno rast,ugodne razmere pa potrjujeta tudi kazaka povečane zaposlenosti (za 2,7 %)in zmanjšanje brezposelnosti (na 4,6 %l.

MOJCA LUBANJŠEK PEHANT, ŠPELA ŠTAMOL NEPONOVUIVO 2007?Podravska regijaje obetavnim slo-venskim trendom v celoti sledila, sajso družbe s tega območja ustvarileneto čisti dobiček v višini 392.961tisoč evrov (vir: AJFHS). kar je zab9 odstotkov več kot leta 2006, inso s K.-m prispi.-vak' 11,4 odslol-ka neto čistega dobička vseh druzhv Sloveniji. Čisti dobiček v višini496.732 tisoč evrovje v primeij;)-vi 7. letom 2006 večji z;i 58 °/o, nadrzavni ravni pa seje lc-ta povcčalza 36 G/U. Geografsko /notraj rt-gijcprednjačijo gospodarske družbc izMestne občine Maribor, pa "Oktobra leta 2007 je družba pooblaščenka Impol 2000, d.d., nadražbi kupila 45 % delnic Impola, d.d., in tako z že obvladovanimi49 % postala 94 % lastnica Impola, d.d., realizacija Impola se jepribližala polovici milijarde evrov, količinski obseg proizvodnje jetako presegel 160.000 ton pri 11 % letnem prirastku, od 1.1.2007deluje Impol v spremenjeni organiziranosti, kjer je vsak proizvo-dni program organiziran v posebni družbi, Impol je izvozil 91 %svoje proizvodnje na najzahtevnejše zahodne trge. V letu 2007 je Impol meddrugim precej vložil v okolje in zgradil čistilno napravo za dimne pline ter iz-polnil vse zahteve direktive IPPC. Impol deluje na zahodnem trgu, v pogojihtotalne konkurence, kjer o obstoju včasih odločajo nianse. Leto 2008 se je zaskupino Impol začelo uspešno in upam, da se bo tako nadaljevalo, čeprav seznaki nazadovanja na trgih že čutijo."- JERNEJ ČOKL, preclsednik uprave, Impol d.d. so bili v letu 2007 v Podravski regijinajmočncjsi tisti, ki se ukvarjajo s pre-delovalnimi dcjavnostmi in s poslova-njem z nepreniičninami, najemom aliposlovnimi storitvami. Med panogami v Osrednjeslovenski re-giji, v kateri je nero čisti dobiček družbdosegel 1.592.000 tisoč evrov, sonajvcčji delež k skupnemu nspebu pri-spevale trgovskc, živilskr in lclekomunikacijske družbe, transport, elektrogo-spodarstvo in papirna industrija.VELIKI SO NAJVPLIVNEJŠINa skupne poslovne rezuliaie rcgijc naj-bolj vplivajo velika podjctja, kijihjc 1,6odstotka. V njihje bilo v lanskrm k'luzaposlenih dobrih 28.000 (41 o/o) drlav-cev, medtem kojc bilo v mikro družbahzaposlenih 29,5 odstotka vsch zaposk'-nih. Slednjih družbje po številu največ,in sicer91,9 odstotka, majhnihje 4.8 insrednjih 1,7 odstotka.Trend pozitivnega poslovanja družb vPodravski regiji je prisoten že več letzapoird. Tako je, denimo, neto čistidobičrk od leta 2004 do leta 2007 na-rasc'1 s 76.335 tisoč evrov na 392.961tisoč cvrov. 3.865 družb v regiji, ki soposlovno k'to 2007 zaključile s čistimdobičkom, zaposluje 84,6 odstotka cle-lavcL-v, mrdtcm kojev 1.514 družbah,ki so pridelale čisto izguho, zaposlenih14,4 odstotka vsch zaposlenih.OBČINEVREGIJIPo podatkih AJPES-a so v Podravskiregiji družbe ncto čisti dohiček izkaza-le v 33 občinah, ncto čisto izguho pa v8 občinah. Na strani pozitivnega po-slovanjaje v ospredju Mcstna ohčinaMaribor, ki ji sledijo Slovenska Bistrica,On-nož in Mestna občina Ptuj, najvcčjučisto izgubo pa so pridelali Šentilj,Poljrane, Sv. Trojica v SIov. goricah inJuršinci.PRIHODKIPrihodkr podjetij v najvecji meri pred-stavljajo učinki opravljanja njiho-vih osnovnih dejavnosti, torej prihod-ki iz poslovanja, in sicer 95,4 od.storka.Glavnino skupnih prihodkov družb vPodravski regiji predstavlja prodaja pro-izvodov, blaga, storitcv in materiala nadomačem trgu (64,3%), temu sledi pro-daja na trgih Evropske unije (26,4 %),na rrgih izvcn EU pa so podjetja ustva-rila 6,3 odstolka prodaje. Primeijava zletom 2006 pokaže, da gre za povečanjeprodajc na vseh treh trgih, in sicer nadomačcm z;) 22 %, na trgu HU za 15 %in na Irgu izven EU za 9 %. "Razvoj butične in okolju prijazne proizvodnjeje bilo vodilo ve-likih investicij, ki so zaznamovale Talumovo poslovanje v prete-klem letu. Pridobili smo okoljevarstveno dovoljenje, zmanjšali po-rabo električne energije, ohranili delovna mesta in razširili razvoj-ne možnosti poslovanja. Kljub temu da 87 % vseh proizvodovprodamo v tujino, podjetje razvijamo v duhu trajnostnega razvo-ja. Zavedamo se vloge Taluma v lokalnem okolju, zato skrbimo zazadovoljstvo svojih zaposlenih in redno vlagamo v razvoj družabnega dogaja-nja na Ptuju in v okolici. Kljub spremembam v Talumovih proizvodnih kapacite-tah in gibanjem cen aluminija na svetovnih tržiščih nadaljujemo z vlaganjem vrazvoj. Prav zaradi prestrukturiranja proizvodnje v začetku načrtujemo manjšiobseg proizvodnje, prihodkov in dobička, v prihodnosti pa zaradi dolgoročnevizije in sposobnih sodelavcev Talumu napovedujemo svetlo prihodnost."- MAG. DANILO TOPLEK, predsednik upra';e, Talum, d.d. Kidricevo "V Elektro Maribor, d.d., smo v letu 2007 dosegli zastavljene ci-IJe, na nekaterih področjih smo jih tudi presegli, zato smo s po-slovanjem lahko zadovoljni. Elektro Maribor je lastnik omrežja vSV delu Slovenije, zato me uvrstitev na lestvico največjih pod-jetij v Podravski regiji ne preseneča. Ne le v Podravju, ElektroMaribor se po poslovnih rezultatih in številu zaposlenih uvrščamed največja podjetja v državi. Naš cilj je ostati zanesljiv in kvali-teten dobavitelj električne energije, kar bomo ob nenehni rasti porabe doseglile z intenzivnim vlaganjem v elektroenergetsko omrežje. V letošnjem letu naj-bolj izstopa dokončanje RTP Koroška vrata, ki bo bistveno vplivala na kakovostoskrbe centra Maribora z električno energijo. Sledili bomo politiki spodbujanjaučinkovite rabe energije in uporabe energije iz obnovljivih virov."- STANISLAV VOJSK, umverzitetni diplomirani inzenir elektrotehnike. predsetlnjk uprave Elektro Maribor, d.d. "S poslovanjem družbe SODO, d.o.o., smo zadovoljni, sploh ob upoštevanju dej-stva, da je družba poslovala samo v drugi polovici leta. Družba je bila ustanovlje-na na podlagi določil Energetskega zakona in zasleduje cilje: dolgoročna usmer-jenost k dviganju zanesljivosti dobave električne energije končnim odjemalcem,večja ekonomska učinkovitost in povečanje zanesljivosti, osveščanje odjemalcevo racionalni rabi električne energije ter zagotavljanje pogojev za priključevanjenovih uporabnikov v razumnih rokih. Dober rezultat posiovanja je posledica re-organizacije elektroenergetskega sektorja. Pričakovanja za leto 2008 so pove-zana predvsem z osnovnimi nalogami podjetja, med ključne cilje v tem letu lah-ko štejemo pripravo osnov za vzpostavitev računalniško vodene evidence elek-troenergetske infrastrukture in izboljšanje pogojev za priklop distribuirane pro-izvodnje, s poudarkom na obnovljivih virih."- MAG. MATJAŽ VODUŠEK, direktor, SOOO, d.o.o. PODROČJA DEJAVNOSTIPrihodkovna stran rcgijskc bilancejenajbogatejša zaradi učinka predeloval-ne dejavnosti, ki predstavlja slabo polo-vico vseh prihodkov regije, sledijoji tr-govina, popravila motomih vozil in iz-delkov široke porabe ter gradbeništvoin poslovanje z nepremičninami, na-jem in poslovne storitve. Družbe v regiji so z izvozom ustvarile (.reljino vsehposlovnih prihodkov, karje 15 % večkot leto prej.BANKE IN ZAVAROVALNICEV letu 2007 so hanke reagirale napovečano povpraševanje domačegazasebnega sektorja po posojilih,ki so ga v največji meri tinancirale z zadolževanjem v tujini. Tako soomogočile tuje financiranjc domačepolrošnje, predvscm investicij. V letu2007 so banke že okoli dve tretjini kre-ditov domačcmu zasebnernu sektorju fi-nancirale s pomočjo zadolževanja v tu-jini, medtem ko je leto poprej ta deležznašal okoli polovice. V Sloveniji ima-jo glede na bilančno vsoto prevladujoč položaj denarne finančne institu-cijc, katerih delež znaša 72 odstotkov.Med nedenamimi finančnimi posredni-ki z 8,6 % prednjačijo lizinška podjetja, kijim sledijo zavarovalnice (8,3 o/o)ter s 6,1 % investicijski in pokojnin-ski skladi.Po navedhah Biltena Banke Slovenijeje v letu 2007 dobiček bank znašal 513,5milijona evrov, kar pomeni, daje za večkot 30 °/o prekašal dobiček iz leta 2006.Večina bankjc v lan.skem lelu poslova-la z dobičkom.SLOVENIJAVLETU2007Podatke iz letnih poročil za leto 2007je AJPES-u predložilo 48.781 družbin 315 zadrug. Skupno so družhe vSloveniji zaposlovalc 499.465 delav-cev, karje 6 % vc'č kakor leto prej. Narezultate poslovanja so najbolj vpli-vale družhe s pudročja predeloval-nih dcjavnosti, podrocja poslova-nja z neprcmičninami, najema in po-slovnih storilcv. Med regijami so naj-več prispcvale Osrednjeslovenska regi-ja, Podravska regija in Obalno-kraškaregija. •< "V Henklu Slovenija poslovno leto 2007 ocenjujemo kot zelouspešno, saj smo dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili. Na mno-gih področjih pa lahko govorimo celo o presežkih. Pri tem jezelo pomembno, da poslujemo trajnostno, saj tako zagotavlja-mo dolgoročni razvoj družbe. Na območju Podravske regije jeHenkel Slovenija eden izmed najpomembnejših izvoznikov, izvo-zimo kar 95 % proizvedenih izdelkov v več kot 30 držav po vsemsvetu. Smo tudi eden izmed pomembnejših zaposlovalcev v regiji in ocenjuje-mo, da je to eden izmed dejavnikov našega uspeha. Za poslovnimi uspehi na-mreč ne stoji samo vodstvo podjetja, temveč vsi naši sodelavci. Uvrstitev nalestvico največjih podjetij v Podravski regiji potrjuje, da delamo dobro in dasmo na pravi poti. V letu 2008 nadaljujemo svojo pot k uresničitvi naše vizi-je: omogočiti Ijudem iažje, boljše in lepše življenje."- MELITA FERLEŽ,direktor:ca,Henl(elSlc','enija, (l.o.o. "Poslovno leto 2007 je za Perutnino Ptuj še posebej dinamično.Na nabavni strani smo se znašli pred globalnim pojavom visokihpodražitev vhodnih surovin, na prodajni strani pa smo nadaljevaliz našim procesom internacionalizacije. Ne glede na okoliščine smouspeli uresničiti naše načrte in se uveljaviti v mednarodnem pro-storu. Očitno je, da smo z ambiciozno zastavljenimi načrti in inter-nacionalizacijo dosegli ustrezno ekonomijo obsega, na drugi stranipa tehnološko nadgradnjo, ki nam zagotavlja konkurenčne pogoje v perutninskipanogi na evropskem in svetovnem nivoju. Intenzivno nadaljujemo z uveljavlja-njem naše blagovne znamke tudi na tujih, dosedanjih in novih trgih. V Romunijije začelo poslovati naše novo distribucijsko in prodajno podjetje, z enako stra-tegijo nadaljujemo v Makedoniji, v Srbiji smo zaključili prevzem enega od večjihtamkajšnjih perutninskih podjetij, v BiH je začelo poslovati naše podjetje. V za-dnjih dneh smo bili posebej pozorni še do naše hčerinske družbe Ptujska klet."- DR. ROMAN GLASER, predsednik upravc in goneralni direktor Pemtnine Ptuj "S poslovnim letom 2007 smo relativno zadovoljni. Prihodke smo uspeli bistve-no povečati že tretje leto zapored. V zadnjih treh letih smo prihodke povečali s24 mio EUR na 100 mio EUR. Ob močno povečanih prihodkih se je sorazmernopovečeval tudi čisti dobiček, ki je v lanskem letu znašal 4 mio EUR. Konstruktorje podjetje s 60-letno tradicijo. Podjetje nam je uspelo obnoviti, ohraniti in gavrniti na staro pozicijo, kjerje nekoč že bilo, Konstruktorje eno najmočnejšihstrokovnih gradbenih podjetij v Sloveniji, ki pušča za seboj neizbrisen pečattako v regiji kot v širšem prostoru. V letošnjem letu pričakujemo vsaj približnoenake rezultate kot v pretcklem letu kljub že prihajajoči krizi v gradbeništvu.Na področju tržnih gradenj pa uspešno gradimo 476 stanovanj na območjubivšega Talisa in 108 stanovanj v Smetanovi ulici."- MARJAN PINTER,direhlor,KonstruktorVGR,d,o.o. "S poslovanjem v preteklem letusmo dokaj zadovoljni, saj smo nav-kljub veliki recesiji ohranili cca 70% dela v primerjavi s predprete-klim letom. Temu primerno smozmanjšali število delavcev (za cca15 %). Zastavili smo si tudi načrtposlovanja v naslednjih letih, v ka-terem je največji načrt posodobi-tev proizvodnje, ki bo omogocalproizvodnjo s čim nižjimi stroški.Uvrstitev na lestvico največjih pod-jetij v Podravski regijije plod sode-lovanja vseh zaposlenih in agre-sivnega nastopa naših prodajni-kov na zahodnih trgih. V letošnjemletu posodabljamo prirezovalni-co, začenjamo načrtovati poslov-ne prostore oblačilnice sedežev,razširjati pisarniško-razstavne pro-store ter povečevati sodelovanje znekaterimi novimi kupci. Prav takoželimo ohraniti vse pridobljene cer-tifikate kakovosti in druge certifi-kate (ISO, VDA ...). KIJLtb nenehnirecesiji bomo poizkušali zagotovi-ti vsem delavcem nezmanjšan ob-seg dela."- BOJAN VAUDA, generalni direktor. BOXMARKleather proizvodnja in trgovina, d.o.o.



Medij: Mariborčan
Avtorji: Štamol Špela,Lubanjšek Pehant Mojca
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 07. 2008
Stran: 23