Na mariborski nadškofiji so si vzeli več kot dva tedna, da so odgovorili na članek in v tem času vendarle poskušali nekako sešteri (beri odšteti) »božje milijarde». Očitajo mi, da bi se bil moral pri pripravi prispevka v zadeve bolj poglobiti in da se mi je zato v njem zapisala vrsta napak, nepravilnosti in neutemeljenih očitkov, kar odločno zavračam. Pišejo tudi, da sem poklical samo ravnatelja mariborske nadskofijske uprave Mirka Krašovca, da sem mu zastavil le dve vprasanji in da nisem upošteval njegovega napotila, naj se za informacije o njihovem podjetju na Nizozemskem obrnem na upravo holdinga. Igor Vojinovič, tiskovni predstavnik mariborske nadškofije, je izrecno zatrdil, da tega nisem storil, kar pa ne drži.
S pričami in izpisi telefonskih klicev lahko zlahka dokažem, da smo z uredništva Maga v ponedeljek, 21. avgusta, dopoldne večkrat klicali na sedež družbe Zvon ena holding. Sam sem govoril s tajnico predsednika uprave Simona Zdolska in ji, ker je bil njen šef menda na sestanku in nedosegljiv, povedal, da bi z njim rad govoril glede nizozem.ske družbe Zvon B. V. Tako kot Krašovcu pred tem sem tudi njej dejal, da me zanima, s kakšnim namenom je bilo to podjetje ustanovljeno, kaksno vlogo ima in kdo je še njegov lastnik poleg Krekove družbe, ki ifna v njem 50-odstotni delež. Kljub obljubi, da me bodo poklicali nazaj, takoj ko bo Zdolšek končal sestanek, se to do danes ni zgodilo. Na večino mojih vprašanj o Zvonu B. V. v od/.ivu na clanek ni odgovoril niti tiskovni predstavnik nadškofije. Razen sporočila, da naj bi bil namen naložbe na Nizozemskem nekaksno »skupno poslovanje, vlaganje v sklad Poteza Adriatic Fond B. V. in s tem ustvarjanje donosov z vlaganjem kapitala, ki bo dovoljeval aktivno upravljanje ciljnih družb na hitro rastočih trgih jugovzhodne Evrope«. Prav tako ne drži, da sem Krasovcu v telefonskem pogovoru zastavil samo dve vprašanji. Kot Zdolška smo tudi njega klicali večkrat, a nas je vsaj poklical nazaj in po tem, ko je zvedel, da ga kličemo z Maga, sicer nejevoljno, najbrž ne samo zato, ker je bil na dopustu, odgovoril na več vprašanj. Pojasnil sem rnu, kakšen članek pripravljam, in mu tudi povedal za glavno tezo - da »blizu 74 milijard tolarjev danes znaša vrednost delnic in deležev v številnih slovenskih podjetjih, ki jih mariborska nadškofija upravlja prek finančnih holdingov Zvon ena in Zvon dva ter investicijske družbe Zvon ena ID«. Krasovec je na to zamomljal, da je skupna vsota res »tu nekje« in da bi moral za bolj točne informacije pogledati v bilance. Da bi dobil popolne in točne informacije, sem se nekaj dni pred telefonskim pogovorom z njim s pisnimi vprasanji o cerkvenem prernoženju (med drugim tistem v podjetjih, katerih ustanoviteljice in večinske lastnice so skofije) obrnil na vodstva treh starih škofij, in sicer prek dskovnega urada Slovenske skofovske konference. Namesto odgovorov sem prejel skopo sporočilo: »Z nadškofijskih gospodar.skih uprav v Ljubljani in Mariboru so sporočili, da na vprašanja ne morejo odgovoriti v želenem ča-su. Sporočajo, da bodo poročilo o delovanju škofij za leto 2005, v katerem bodo tudi finančni podatki, objavili predvidoma jeseni 2006...« Toda če do večine odgovorov na zastavljena vprašanja ni mogoče priti ne po eni ne po drugi poti (niti pisno niti ustno), to ne pomeni, da se informacij ne da dobiti drugje. Denimo v obširnih letnih poročilih podjetij, dostopnih na spletnih straneh Ajpesa in v sporočilih za javnost, ki jih morajo družbe, ki kotirajo na borzi, objavljati na spletnem mestii Seo-net. Tu so tudi za zdaj še dostopni seznami petdesetih največjih delničarjev posameznih delniških družb na Klirinško-depotni družbi in njihove bilance v bazah Ibon. Zato odločno zavračam podtikanje, da mi potrebnih informacij ni uspelo pravočasno zbrati in da sem zato objavil nepreverjene. In zdaj k bistvii. Mariborska nadškofija v odgovoru skuša ovreči nosilno tezo članka, pri kateri vztrajam še naprej, namreč, da se vrednost deležev in delnic v številnih slovenskih podjetjih, ki jih danes upravlja prek Krekovih družb, ocenjuje na približno 74 milijard tolarjev. To, da jih upravlja, pa ne pomeni, da je vsa ta vsota tudi v njihovi (ne)posredni lasti. V Zvonu ena holdingu denimo, kjer ima Gospodarstvo Rast 53,45-odstoten lastniski delež (poleg tega imajo še dobre tri odstotke delnic skupaj v lasti podjetje Družina, škofija Koper, salezijanski inšpektorat, kongregacija šolskih sester Sv. Fr. Kristusa kralja, družba HKLJ SV Pavelskega usmiljenk in stolna župnija Maribor), mariborska nadškofija prek Gospodarstva Rast kot večinska lastnica upravlja ves kapital podjetja, ne samo tistega, ki je v njeni la5ti. Tiskovni predstavnik nadškofije piše, da vrednost 50 milijard tolarjev, kolikor naj bi imel Zvon ena kapitala, ni prava, ampak da ga je imel 31. decembra 2005 za 29 milijard tolarjev, od tega je 15,7 milijarde v lasti Gospodarstva Rast. V mariborski nadškotiji so ob tem seveda zamolčali, da ima Zvon ena holding več hčerinskih podjetij, vključenih v skupino Zvon ena holding, za katero morajo vsako leto pripraviti še konsolidirano bilanco. Na zadnji dan lanskega leta je ta skupina v konsolidirani bilanci izkazala 45,9 milijarde tolarjev kapitala. V zadnjih osmih mesecih 5e je gotovo povečal in ,se približal 50 milijardam, kot sem zapisal. Naj še enkrat ponovim, da je Zvon ena v prvi polovici leta od Save in sklada WD 1 kupil dobrih šest odstotkov delnic Mercatorja, katerih tržna vrednost presega osem milijard tolarjev. Nadškofija Maribor tako prek Gospodarstva Rast in drugih cerkvenih podjetij in ustanov danes upravlja okoli 50 milijard tolarjev kapitala, od tega ga je v njeni lasti okoli 28 niilijard tolarjev, kar pa je skoraj dvakrat več od 15,7 rnilijarde, kot je navedel njen tiskovni predstavnik. Slednji je tiidi napačno (laliko celo zlonamerno) interpretiral diagram ob članku, s katerim sem grafično prikazal upravljavsko in lastniško mrežo mariborske nadškofije v slovenskih in tujih podjetjih. Po njegovem sem naredil napako, saj ne Gospodarstvo Rast ne mariborska nadškofija nista lastnika Zvona dva holdinga. Očitek prav tako ni utemeljen. V diagramu namreč nisem prikazal, da bi bil Zvon dva v lasti Gospodarstva Rast, poleg tega sem v članku na podlagi delniške knjige navedel njegove največje lastnike, pri čemer sem izrazil domnevo, da bo prej ali slej prišlo do prevzema, ki ga bo kot pri holdingu Zvon ena izpeljalo nadškotij.sko podjetje Gospodarstvo Rast. Zapisal sem tudi, da zaradi razpršenega lastništva, pasivnih malih delničarjev in lastniske prepletenosti Zvonov s t. i. gorenjsko mrežo Zvon dva obvladujejo Krekove družbe oziroma mariborska nadškofija. Da potemtakem kljub zgolj nekajodstotnemu lastniškemu deležu, ki ga imajo prek več lastnikov, dejansko že danes, pred prevzemom, upravljajo Zvon dva - torej z 16,4 milijarde tolarjev kapitala (po konsolidirani bilanci skupine Zvon dva holding). Da je res tako, pove že sestava nadzornega sveta. Zvona dva danes ne nadzorujeta Stane Vaiant (NFD) ali Janez Bohorič (Sava), temveč nadzornemu svetu predseduje Štefan Špilak, nekdanji član uprave Krekove banke (še iz časa, ko je bila v posredni cerkveni lasti), član pa je Martin Pušenjak. Podobno kot Zvon dva mariborska nadskofija upravlja tudi Zvon ena ID oziroma 7,9 milijarde tolarjev njegovega kapitala. Res je, da Gospodarstvo Rast ni njegov večinski lastnik, česar nisem nikoli trdil, pač pa je nadškofijsko podjetje njegov pornemben lastnik posredno, prek Belinke (12odstotni delež) in Krekove družbe (9,5 odstotka), ki sta v večinski lasti Zvona ena. Zvon ena ID upravlja Krekova družba, ki je v 87-odstotni lasti Zvona ena holdinga, ta pa je v večinski lasti Gospodarstva Rast, katerega ustanoviteljica je nadskofija Maribor. Povezave med Zvonom ena, Zvonom dva in Zvonom ena ID nesporno obstajajo in niso izmisljene, kot se v odzivu na moj članek sprenevedajo v mariborski nadškofiji. 0 zadevi bi lahko napisal še kaj, in če bo treba, tudi bom, ter s tem do konca porušil dogmo, ki jo javnosti »prodaja« slovenska katoliška cerkev, če.s da so revni kot cerkvene miši. Podatki, brez vsakršnega moraliziranja, kažejo prav nasprotno. SILVESTER ŠURLA, Mag
Medij: Delo - Mag
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Eho
Datum: 20. 09. 2006
Stran: 81
