Članek Silvestra Šurle s tem naslovom, objavljen v 34. št. Maga, vsebuje vrsto nepravilnosti in neutemeljenih očitkov, na katere v prid objektivnega obveščanja bralcev želimo odgovoriti. Novinar obravnava področja privatizacije, denacionalizacije, cerkvenega premoženja in 2 njim povezane družbe, vrednosti njihovih delnic in lastniško strukturo. V tako pogumen novinarski projekt, ki zadeva vrsto podjetij, v kontekstu, ki lahko prizadene njihove zaposlene z družinami, delničarji in vodstvom, bi se bilo treba bolje poglobiti. Kdor se loteva tovrstnega dela, mora imeti veliko strokovnega znanja, obilo zbranih informadj iz številnih virov in visoko razvit osebni čut za družbeno odgovornost svojega pisanja do vpletenih oseb.
Brez globljega preverjanja podatkov pri vseh relevantnih podjetjih se je novinarju neizogibno zapisala vrsta napak. Poklical je samo Mirka Krašovca, ki mu je v odsotnosti odgovarjal iz tujine. Postavil mu je le vprašanja glede uporabe dividend pri podjetju Gospodarstvo Rast, d. o. o., ki jih bo nakazal Zvon ena holding, in o firmi na Nizozemskem. 0 dividendah je dobil odgovor, glede informacij o firmi pa ga je Krašovec napotil k upravi holdinga, ki zadevo pozna in lahko natančno pojasnjuje, vendar tega ni storil. Drugih vprašanj Krašovcu ni zastavil, niti ga ni seznanil, da potrebuje veliko več informacij, Obrnil se je sicer na tiskovni urad škofovske konference, vendar Krašovec o tem ni bil seznanjen. Okoliščina, da novinarju iskanih odgovorov ni uspelo pravočasno zbrati, ne opravičuje objave nepreverjenih informacij. Temeljna nepravilnost članka je zavajanje javnosti o realni vrednosti premoženja mariborske nadškofije v okviru Krekovega sistema, ki je vsaj štirikrat manjše od navedenega. Ob tem novinar poslovno logiko pridobitnega sektorja s ciljem večanja dobička posplošuje in prenaša na področje nepridobitne civilne družbe, kjer vlada povsem drugačen smoter gospodarjenja. Katoliška cerkev ne potrebuje premoženja zato, da bi ga kopičila, temveč zato, da bi zagotovila primerno materialno bazo za opravljanje svojega poslanstva, to je verske, izobraževalne, vzgojne in karitativne dejavnosti, plačevanje zaposlenih in vzdrževanje ostarelih in bolnih duhovnikov in sester ter ohranjanje sakralnih objektov, ki so tudi kulturnozgodovinski spomeniki in turistična atrakcija Slovenije. Manipulacija z »milijardnim premoženjem«, ki se pripisuje mariborski nadškofiji, je zavajajoča. Treh družb, navedenih v grafu, sploh ni mogoče povezati na prikazani način, še manj pa jih zmetati v isti koš. Trditev, da Gospodarstvo Rast, d. o. o., upravlja 74 milijard tolarjev, je neresnična. Poenostavljena povezava med temi tremi družbami ni pravilna, zato je omenjena številka povsem napačna. Poglejmo, zakaj. 1. je Gospodarstvo Rast, d. o. o., res 53,45-odstotni lastnik Zvona ena holdinga (ZVHR). Toda vrednost 50 milijard tolarjev ni prava. Zvon ena holding ima 6l milijard tolarjev premoženja, toda od tega je bilo na dan 31. decembra 2005 za 29 milijard kapitala. Ne sme se mešati vrednosti premoženja družbe in vrednosti kapitala družbe. To, da je Gospodarstvo Rast 53odstotni lastnik, pomeni, da je lastnik 53 odstotkov kapitala, in ne premoženja, v tolarjih je to 15,7 milijarde tolarjev, ne navedenih 50. Za izvedbo te naložbe se je Gospodarstvo Rast dolgoročno zadolžilo za 6,5 milijarde tolarjev. Do letošnje julijske skupščine je v nadzornem svetu imelo enega predstavnika, ki je prek organov upravljanja sodeloval pri nadzoru. Toda to ni isto kot upravljati njeno premoženje. Premoženje neposredno upravlja strokovna uprava Zvona ena, v kateri m cerkvenih uslužbencev. 2. Druga napaka je, da ne Gospodarstvo Rast ne Nadškofija Maribor nista lastnika Zvona dve holdinga, kot prikazuje graf v članku. V letnem poročilu Zvona dva za leto 2005 so jasno navedeni njegovi lastniki: NFD, Radenska, GB Kranj, Abanka, Sava... Gospodarstvo Rast ima v lasti simboličen delež (0,001 odstotka). Gospodarstvo Rast tudi ni lastnik Zvona ena ID, ima pa prav tako 0,001 odstotka njegovih delnic. Poleg tega sama Nadškofija Maribor nima delnic Zvona ena, Ima 0,3 odstotka delnic Zvona dva in 0,007 odstotka delež delnic Zvona ID. Ti deleži so daleč od tega, da bi lahko skupno vrednost kapitala Zvona dva in Zvona ena ID prišteli k vsoti, ki jo »upravlja« Cerkev. Tbdi če prištejemo vse posredno lastništvo, je kvečjemu delničar z zanemarljivim vplivom. 3. Tretja napaka v članku je izmišljena povezava med tremi družbami, ki je zarisana v grafu. Zvon ena nima v lasti niti ene delnice Zvona dva in simboličen delež Zvona ena ID (0,0007 odstotka). Posledično je njihov seštevek brezpredmeten. 4. Dodeljevati 32,4 milijarde tolarjev tržne vrednosti cerkvenim nepremičninam, ki služijo v pastoralne namene, ki niso namenjene trgu in po katerih ni povpraševanja, je nesmiselno, kot bi bilo nesmiselno očitati državi, da je neverjetno bogata, ker ima tako veliko šolskih, športnih, kulturno-umetniških in upravnih stavb. Če zmanjkuje denarja za lokalne ceste, jih ne more kar razprodati! Tako tudi Cerkev: naj svoje cerkve kar odda filmskemu studiu (primer sv. Jožefa v Ljubljani) ali osemletni samostan kmetijski zadrugi za skladišče mehanizacije (.primer samostana Studenice), kot so to storili v komunizmu? Tržne vrednosti verskih nepremičnin lahko seštevamo samo pri tistih, ki so v celoti namenjene trženju, ker tržne vrednosti sakralno-pastoralnih objektov ni mogoče ustrezno določiti. 5. Na pripombe o prenizki prevzemni ceni delnic Zvona ena holdinga je bilo že odgovorjeno. Zato bi v korektnem članku ob ponavljanju očitkov pričakovali, da bo avtor ponovil tudi odgovore nanje. Da bi lahko govorili o prenizki ali previsold ceni, je treba upoštevati gibanje in napovedi o poslovanju. Naslanjati se le na knjigovodsko vrednost ali vrednost pri dokapitalizaciji, kot edino merilo za določanje prevzemne cene, bi bila nestrokovna poteza, zlasti ob dogajanju na borznem trgu v Sloveniji. Če pogledamo današnji enotni tečaj delnic ZVHR na borzi, vidimo, da je takratna ocena gibanja povprečne cene delnic in pričakovanje nihanj v posameznih panogah naložbenega portfelja ZVHR bila pravilna, saj se tudi po desetih mesecih ni bistveno spremenila. Z javnim prevzemom Zvona ena holdinga, d. d., je Gospodarstvo Rast, d. o. o., javno prevzelo tudi odgovornost za dobro poslovanje, da bi malim delničarjem in sebi priskrbelo čim boljše dividende. Zato mali delničarji niso «potegnili kratke«, Zanje je vedno bolje, da vedo, kdo je lastnik, kot če bi imeli nepregledno, skrito in razpršeno lastništvo, ki ne zagotavlja odgovornega gospodarjenja. Za leto 2005 lahko govorimo o primerni dividendi (108 tolarjev za delnico). Z varcevanjem na banki bi za enako vrednost pridobili občutno manj obresti. Vsekakor pa so bili mah delničarji svobodni pri svojem odločanju. 6. Katoliški verniki, certifikatski delničarji, niso vložili svojih certifikatov v Krekovo družbo zato, ker bi bili zavedeni z imenom duhovnika Janeza Evangelista Kreka, »sposojenim za privabljanje«, kot trdi članek, temveč zato, ker so sestavni del Cerkve, ker z njo čutijo in so prostovoljno vložili svoje certifikate za razvoj in delovanje njenih družbeno koristnih dejavnosti. Bazo sedanjega premoženja nadškofije sestavljajo ravno dobro naloženi lastninski certifikati vernikov, ki prinašajo tudi že prve pozitivne rezultate. Še dragocenejše premoženje pa so njeni verniki, duhovniki, redovniki in redovnice ter njihova osebna vera. 7. Članek velikokrat imenuje ime in priimek človeka, ki mu je trenutno zaupano breme upravljanja premoženja mariborske nadškofije in Gospodarstva RasL Mirko Krasovec je duhovnik, ki ne dela ne v svojem imenu ne za svoj račun, temveč v imenu svoje nadškofije in za račun Cerkve. Ekonomi cerkve niso finančni mogotci, temveč skrbniki premoženja svoje verske skupnosti, zato so tovrstne primerjave zelo nekorektne. 8. Članek navaja še »očitne« razloge, da je Krekova družba ustanovila podjetje na Nizozemskem zato, da bi se izognila plačevanju davkov, kar pa ne drži. Namen naložbe je bil skupno poslovanje, vlaganje v sklad Poteza Adriatic Fond B. V. in s tem ustvarjanje donosov z vlaganjem kapitala, ki bo dovoljeval aktivno upravljanje ciljnih družb na hitro rastočih trgih jugovzhodne Evrope. Če bi se novinar obrnil na upravo Krekove družbe, bi prejel tudi pojasnilo o nevključevanju tega podjetja v konsolidirane računovodske izkaze. Kljub napakam in očitku o zanemarjanju socialnega čuta je v članku pravilno navedeno, da bo Krekov gospodarski sistem poleg vračanja dolgov finančno pokrival pastoralne projekte. To pa so ravno projekti s socialnimi, karitativnimi, prostovoljnimi in drugimi družbeno koristnimi vsebinami. Tako nadškofija že obnavlja vrhunski spomenik kulturne dediščine, samostan Studenice, kjer sta bila v času, ko je bil samostan v državni lasti, kmetijska mehanizacija in disko klub. Ne samo da je s tem zagotovila ohranitev spomenika, temveč v njem ureja dom za ostarele ter prostore za turistične, naravovarstvene, muzejske in kulturne dejavnosti. Enako velja za enega največjih objektov, ki so bili Cerkvi odvzeti, to je šolski center na Vrbanski v Mariboru, Vrnjena zastarela poslopja se že z velikimi vlaganji preurejajo v sodoben izobraževalno-socialni center za vse generacije: z vrtcem, dijaškim domom, gimnazijo, študentskim domom, domom za ostarele, glasbeno šolo in drugimi dejavnosti, ki gradijo ravno na temelju socialnega čuta po načelih Janeza Evangelista Kreka. Očitki v zvezi s socialno neobčutljivostjo Cerkve so v članku zato zelo proti5lovni. Naj sklenemo s šalo, da gre vsaj pri naslovu spornega članka za popoln zadetek: res so vse milijarde na tem svetu zgolj »božje«, saj človek niti enega tolarja (0,004 evra) ne bo odnesel s seboj v grob... IGOR VOJINOVIC, Nadskofija Maribor, predstavnik za stike z javnostjo
Medij: Delo - Mag
Avtorji: Vojinovič Igor
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Eho
Datum: 13. 09. 2006
Stran: 80
