Do kolikšnega premoženja se je dokopala slovenska katoliska cerkeyjnecnasti jenjem Med zmagovalce slovenske lastninske privatizaclje se je zapisala tudi katoliška cerkev. Blizu 74 milijard tolarjev danes znaša vrednost delnic in deležev v številnih slovenskih podjetjih, kijih mariborska nadškofija upravljaprek finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter investicijske družbe Zvon Ena ID.
Mirko Krašovec, ravnatelj mariborske nadskofijske gospodarske uprave in direktor Gospodarstva Rast, podjetja, kije na vrhu cerkvene lastniške hobotnice, je pustilza sabo celoprvega slovenskega pidovskega barona Darka Horvata iz Aktive. Mirko Krašovec, ravnatelj mariborske nadškofljske gospodarske uprave, pravi, da bodo dividende nekaj let namenjali za vračanje posojil, ki so jih najeli za prevzem holdinga Zvon Ena, na dolgi rok pa naj bi Krekov gospodarski sistem finančno pokrival pastoralne projekte. (Fotomontaža: Mi§a Arko) ~CyF2 atoliška cerkev ni dobila lastninf~B skih certifikatov, so jih pa nje•~~ ni verniki. Mnogi med njimi so jih v devetdesctih vložili v pide Krekove družbe, delnice pa potem lani ali še prej za male denarje prodali Krekovi družbi ali Gospodarstvu Rast. Čut 7.a socialno pravičnost, ki je bil zaščitni znakjancza Evangelista Kreka, katerega ime so si v Krekovi družbi sposodili za privabljanje certifikatskih delničarjev (predvsem prek razvejene cerkvene mreže), je kaj krnalu, ko je prišlo do koncentracije premoženja, zamenjal profit. Pri (posrednih cerkvenih) prevzemih holdinga Zvon Ena, Belinke ali nazadnje Mladinske knjige Založbe so se pojavili tehtni očitki o nizkih prevzemnih cenah delnic, zaradi katerih so, podobno kot v drugih pidih, kratko potegnili prav trek tiskovnega urada Slovenske škofovske konference smo od vodstev treh (starih) škofij: Ijubljanske, mariborske in koprske skušali izvedeti, kolikšna je okvirna ocenjena vrednost njihovega premoženja, koliko od tega je okvirna vrednost nepremičnin, koliko od teh je bilo vrnjenih v postopkih denacionalizacije in koliko znaša okvirna vrednost premoženja v podjetjih, katerih ustanovrteljice so škofije. ter v katerih podjetjih škofije nastopajo v vlogi ustanoviteljic in SKOPIODGOVOR CERKVE večinskih lastnikov. Namesto konkretnih odgovorov smo s fr skovnega urada prejeli naslednje sporočilo: »Z nadškofijskih gospodarskih uprav v Ljubljani in Mariboru so sporočili, da na vprašanja ne morejo odgovoriti v želenem času. Sporocajo, da so na zadnjem sestanku vseh šestih (nad)škofijskih gospodarskih uprav sprejeli sklep, da bodo poročilo o delovanju škofij za leto 2005, v katerem bodo tudi finančni podatki. objavili predvidomajeseni 2006. Pojasnjujejo naslednje: ko gomali certifikatski delničarji. Kopičenje premoženja v Krekovem gospodarskem imperiju namreč ni bilo prav nič bolj prizanesljivo do malih delničarjev kot drugod. Ob koncu lastninjenja pa so v finančni družbi Zvon, podobno kot sta to zaradi izogibanja plačevanju davkov storila pidovska barona Darko Horvat in Igor Lah, ustanovili še skrivnostno podjetje Zvon B. V. na Nizozemskem. Danes, ko se znova začenjajo razprave o tako imenovanem cerkvenem davku oziroma različnih inodelih za financiranje cerkve, smo se po podatke o njenem premoženju obrnili na katoliško cerkev in ostali brez konkretnih odgovorov. Te naj bi objavili »predvidoma jeseni«. Znano je le, da je bilo do konca lanskega leta katoliški cerkvi v postopkih denacionalizacije od zahtevanega prevorimo o ekonomskih kategorijah in s tem povezanimi vrednostmi, je v cerkvi vedno vprašanje. ali upoštevamo tržne cene ali ne, oziroma katere. Na primer zgradba za pastoralne namene dobi pravo tržno ceno šele, ko jo v celoti namenimo tržnemu (nepastoralnemu) namenu, sicer je težko govoriti o njeni vrednosti. Lahko je vredna sto denarnih enot, lahko pa tudi samo pol tega, saj je vprašanje, kdo bi jo kupil ali želel priti kot najemnik v takšne prostore.a moženja v vrednosti 233 milijonov evrov (55,9 milijarde tolarjev) vrnjenega za 135 milijonov evrov (32,4 milijarde tolarjev). Do več kot dvakrat toliko premoženja pa je cerkev v petnajstih letih samostojne Slovenije prišla prek certifikatske privatizacije, saj se vrednost deležev in delnic v številnih slovenskih podjetjih, ki jih danes upravlja prek Krekovih družb, ocenjuje na približno 74 milijard tolarjev. V sencl Gospodarstva Rast. Največ cerkvenega premoženja, blizu 50 milijard tolarjev, se skriva za finančno družbo Zvon Ena holding. Njen večinski, 53,44-odstotni lastnik je družba Gospodarstvo Rast, ki jo je leta 1997 ustanovila mariborska nadško fija, njen direktor pa je ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave Mirko Krašovec. Med manjšimi lastniki holdinga najdemo tudi cerkveno založniško podjetje Družina (1,47 odstotka delnic) in koprsko škofijo (1,35 odstotka). Gospodarstvo Rast je do večinskega deleža v Zvonu ena prišlo lani, ko je svoj prvotni 13,53-odstotni delež povečalo na prek petdeset odstotkov. Več kot petino holdinga so najprej kupili od Krekove družbe, nato pa so novembra objavili javno ponudbo za odkup vseh Zvonovih delnic, ki jo je sprejelo 787 delničarjev. Ti so iih imeli v lasti 7,44 odstotka. Malim pidovskim delničarjem je Gospodarstvo Rast ponudilo le 1900 tolarjev za delnico, kar je bilo več kot štiristo tolarjev manj, kolikor je znašala njihova knjigovodska vrednost, pa tudi tristo tolarjev manj, kolikor je dosegala vrednost delnice pri dokapitalizaciji (finančni analitik časnika Financc je vrednost ocenil celo na 3271 tolarjev). Gospodarstvo Rast je namreč v zacetku leta 2005 po 2200 tolarjev za delnico dokapitaliziralo holding Zvon Ena za blizu milijardo tolarjev in tako svoj lastniški delež v njem povečalo s 13,5 na 19,9 odstotka. Nato so prek javne ponudbe in mimo nje prišli na vrsto še mali delničarji, ki so v devetdesetih svoje certifikate vložili v pide Krekove družbe. Na začetku decembra je bil holding že v večinski lasti Gospodarstva Rast. Glede na nova lastniška razmerja sta bila na zadnji skupščini delničarjev konec julija kot predstavnika delničarjev izvoljena dva nova člana nadzornega sveta - prva moža Gospodarstva Rast Mirko Krašovec in Dasan Zazijal. Novi večinski lastnik in prek njega mariborska nadškofija sta s sklepom skupščine prejela dobro polovico vsega lanskega bilančnega dobička, ki so ga razdelili med delničarje. Od skupno 1,34 milijarde 717 milijonov tolarjev dividend. Holding Zvon Ena je v zadnjem letnem poročilu objavil, da so imeli na zadnji dan leta 2005 za 41,9 milijarde tolarjev dolgoročnih finančnih naložb v delnice in deleže odvisnih ter pridruženih podjetij. Vrednost njegovih deležev v osmih odvisnih podjetjih, kjer imajo večinsko lastništvo, dosega 18 milijard, v šestih pridruženih, v katerih imajo nad 20-odstotni lastniški delež, pa 4,2 milijarde tolarjev. Zvon Ena ima poleg tega delnice še najmanj 32 drugih slovenskih podjetij, katerih tržna vrednost danes presega 20 milijard tolarjev. HoldlngZvon Dva je lastniško prevzd 68,8-odsto'tni delež Mladinske knjige Založbe, ki jo vodi Milan Matos. (Foto: Leon Vidic) je lani uspelo lastniško prevzeti Belinko (trenutno so lastniki že prek 89 odstotkov delnic), so v prvi polovici tega leta svoje deleže povečali na dobrih dvajset odstotkov tudi v celjski Cinkarni in domžalskem Heliosu. Ker ima kemična industrija v naložbeni politiki holdinga najpomembnejše mesto, je pričakovati, da bosta podjetji, tako kot Belinka in družba TKK Srpenica, slej ali prej končali v njihovi večinski lasti. Preostalih pet njihovih naložbenih stebrov so telekomunikacije in nove tehnologije (prvi Zvon je edini lastnik internetnega ponudnika T-2 in večinski lastnik podjetja RRC računalniške storitve, ki svoje storitve ponuja predvsem davčni upravi in ministrstvu za finance), turizem in zdravstvene storitve (je petinski lastnik Term Olimia in skoraj polovični lastnik družbe Terme Olimia bazeni, poleg tega ima še dobrih 38 odstotkov delnic Term Dobrna in 30-odstotni delež v kranjski potovalni agcnciji Alpetour, je pa tudi večinski lastnik Ijubljanskega Zavoda za varstvo pri delu). Poseben steber holdinga Zvon Ena je nekdanja Papirnica Goričane, ki se po novem imenuje Papigor holding, ki je v njihovi tretjinski lasti, ima jo pa tudi 40 odstotkcn delnic kovinarskega podjetja Niko Žek zniki. Pod okrilje sodi še Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov. Med lastniki slednje poleg Zvona Ena (87 odstotkov) in založniške družbe Ognjišče (devet odstotkov) najdemo dve fizični osebi: Mirka Krašovca, ki ima v lasti tri, in Franca Boleta, ki je lastnik enega odstotka delnic. Krekova družba upravlja tri vzajemne sklade (Skalo, Klas in Most), ki so imeli 17. avgusta skupaj le 1,8-odstotni tržni delež med vzajemni skladi, ki poslujejo v Sloveniji oziroma so na ta dan upravljali 6,8 milijarde tolarjev vloženih sredstev. Poleg treh vzajemcev upravljajo premoženje v ocenjeni višini 7,9 milijarde tolarjev posebne investicijske družbe Zvon ena ID, ki se bo morala v naslednjih letih preoblikovati v vzajemni sklad, Največ premoženja, malo manj kot 80 odstotkov, imajo v delnicah domačih podjetij - od tega največ v delnicah Krke, Iskre Avtoelektrike, Telekoma Slovenije, Žita, Save, Etola, Salusa, Gorenja... Pogled v lastniško strukturo ID pa pokaže, da je prav taku prišlo do koncentracije premoženja, saj sta med njegovimi največjimi lastniki povezani podjetji Belinka (12 odstotkov delnic) in Krekova družba (9,5 odstotka), ki upravlja njegovo premoženje. največji slovenski pidovski tajkuni (že omenjena Darko Horvat in Igor Lah) je rudi Krekova družba, očitno da bi se izognila plačevanju davkov, v Amsterdamu ustanovila podjetje Zvon B. V. Nizozemska družba ie v 50-odstotni lasti Krekove družbe, kdo pa je lastnik preostanka delnic, iz zadnjeea Na načela soclalne pravlčnostl so v Krekovih družbah hitro pozabili, saj jih v Zvonu Ena in Dva, tako kot v drugih finančnih holdingih, zanima samo še dobiček. (Foto: Ljubo Vukelič) 1994 - Krekova družba z namenonn zbiranja lastninskih certifikatov ustanovi tri pooblaščene investicijske družbe (pide): Zvon, Skala in Klas. ki jim je uspelo zbrati za več kot 41 milijard tolarjev certifikatskega premoženja. 1998 - Združitev pidov Zvon in Klas v pid Skalo, nato pa razdružitev na pid Zvon Ena in Zvon Dva. 2003 - Pid Zvon Ena se preoblikuje in razdeli na redno delniško družbo Zvon Ena holding in investicijsko družbo Zvon Ena ID. 2004 - Pid Zvon Dva se preoblikuje v redno delniško družbo Zvon Dva holding. 2005 - Gospodarstvo Rast, ki ga ]e ustanovila mariborska nadškofija, postane večinski lastnik holdinga Zvon Ena. 2006 - Gospodarstvo Rast prejme 717 milijonov tolarjev dividend. KRONOLOGIJA Podobno kot v drugih pidih so tudi v Krekovih družbah kratko potegnili prav mali, certifikatski delničarji. letnega poročila ni razvidno. Navedeno je le, cla Krekova družba nima članov ne v vodstvu družbe ne v njenem nadzornem svetu. Nič drugega o skrivnostni družbi iz Nizozemske kot podatek o polovičnem lastnistvu Zvona B. V. ni zaslediti niti v zadnjem konsolidiranem letnem poročilu skupine Zvon Ena holding. Niti infonnacije, koliko bo to amsterdamsko podjetje pripomoglo k viziji Zvona Ena, ki se želi umestiti in obstati med petimi najuspešnejšimi finančnimi holdingi v Sloveniji. Višji dobiček (za letos načrtujejo 2,4 milijarde dobička pred obdavčitvijo) in povečevanje vrednosti premoženja nameravajo dosegati tako s koncentracijami naložb, z novim naložbami in njihovo odprodajo. V prvi polovici leta je holding Zvon Ena od Save in sklada NFD 1 kupil dobrih šest od.stotkov delnic Mercatorja tcr prodal četrtinski delež v Lesnini. Ker naj bi bilo visoko donosnih naložbenih priložnosti v Sloveniji čedalje manj, so začeli investirati tudi na sosednjem Hrvaškem. Gre predvsem za vlaganja v nepremičnine v turističnih krajih objadranu, na Braču in v Opatiji, ki naj bi po usposobitvi zemljišč močno porasla. Holding Zvon Kna je tako na Hrvaškem edini lastnik družbe Sole Orto in večinski, 51-odstotni lastnik podjetja Akord. Zvon Ena stoodstotni lastnik internetnega ponudnika T-2. Na sliki njegov direktor Matevž Turk. (Foto: Tomi Lombar) Drugl Zvon na zelenl vejl. Na Slovenski ulici 17 v Mariboru, na istem naslovu kot holding Zvon Ena, ima sedež tudi njegov manjši »brat« holding Zvon Dva. V primerjavi s prvim Zvonom v drugem še ni prišlo do tolikšne koncentracije premoženja in je delničarska struktura še vedno razpršena, tako da nima vodilnega večinskega lastnika. Največ delnic (13,5 odstotka) ima trenutno investicijski sklad NFD 1, s po osmimi odstotki mu sledita Radenska in Abanka, Gorenjska banka in Sava jih imata skupaj slabih deset (gorenjsko omrežje irria v lasti dobrih 50 odstotkov delnic Zvona Uva), Krekove družbe (Zvon Ena ID, Mladinska knjiga Založba in Krekova zavarovalnica) pa imajo skupaj z mariborsko in koprsko škofijo okoli desetodstotni lastniški delež. Čeprav sta letos NFD in Abanka svojega povečali za pet odstotkov, ni pričakovati, da bi holding Zvon Dva prevzela prej omenjena gorcnjska mreža, saj je ta z Zvoni navzkrižno lastniško prepletena (Mirko Krašovec se je očitno povezal z Janezom Bohoričem in Stanetom Valantom). Ravno zaradi razpršenega lastnistva in pasivnih malih delničarjev Zvon Dva še vedno obvladujejo Krekove družbe oziroma mariborska nadškofija. Bolj verjetno je, da bo slej ali prej prišlo do prevzema, ki ga bo kot pri holdingu Zvona Ena izpeljalo Gospodarstvo Rast. Krašovec na vprašanje, ali in kdaj se bo to zgodilo, odgovarja, da strategijo še pripravljajo. Holding Zvon Dva je imel konec leta 2005 za 12,6 milijarde tolarjev naložb v delnice in deleže podjetij tcr nepremičnine in je lani že ustvaril skoraj osemstvo milijonov tolarjev čistega dobička, ki so ga delničarji na skupščini v začetku avgusta namenili za kritje izgube iz preteklih let. Ker je lioldingu Zvon Dva letos uspel prevzem založbe Mladinska knjiga (svoj delež je s 24,89 povcčal na 68,82 odstotka), se je za približno tri milijarde tolarjev povišala tudi vrednost njegovih dolgoročnih naložb, ki se zdaj giblje blizu 16 milijard tolarjev. Poleg Mladinske knjige sta v večinski lasti holdinga Zvon Dva podjetji Cetis Graf (95 odstotkov) in Klet Bistrica (100 odstotkov). Skiipna vrednost zadnjih dveh znaša približno 4,5 milijarde tolarjev, na dobre 1,1 inilijarde tolarjev pa so ocenjeni lastniški deleži drugega Zvona v Papigorju (33,28 odstotka delnic) in v Beti Metlika (24,9 odstotka). Holding Zvon Dva ima še deleže in delnicc v petnajstih drugih podjetjih, katerih skupna vrednost je ocenjena na 3,8 milijarde tolarjev. V zadnjem letnem poročilu je vodstvo holdinga napovedalo, da bodo nadaljevali vlaganja v svoje strateške naložbene stebre, ki so tiskarstvo, založništvo in papirništvo, Poslovanje naj bi bilo tudi letos pozitivno, saj napovedujejo 421 milijonov tolarjev dobička pred obdavdtvijo. Pastorala na dolgl rok. Mariborska nadškofija danes prek Gospodarstva Rast in treh Zvonov upravlja blizu 74 milijard tolarjev premoženja, ki ji je letos prineslo kar 717 milijonov tolarjev dividend holdinga Zvona Ena. Mirko Krašovec, direktor Gospodarstva Rast in ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave, pravi, da bodo dividende nekaj let namenjali za vračanje posojil, ki jih je družba skupaj z mariborsko škofijo lani najela za prevzem holdinga Zvon Ena (šlo naj bi za pet do šest milijard tolarjev posojil; sarno za nakup 7,44-odstotnega deleža, do katerega so prišli prek javne ponudbe po 1900 tolarjev za delnico, so v Gospodarstvu Rast lani odšteli 1,756 milijarde tolarjev), na dolgi rok pa naj bi Krekov gospodarski sistem finančno pokrival pastoralne projekte. • SILVESTER ŠURLA silvester.surla@mag.si Cerkev se je usmenla tudi na področje novlh tehnologij, saj je holding
Medij: Delo - Mag
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Tema tedna
Datum: 23. 08. 2006
Stran: 18
