PO NEUSPELI NALOŽBI V NKBM MAJA CERARSkoraj 110.000 malihvlagateljev, ki se jepotegovalo za svoj koslastniške pogače v NKBM, se tedni sprašuje, kam vložiti denar,ki jim ga je banka vrnila. Skupajso namreč za delnice vplačaliskoraj 750 milijonov evrov, karje petkrat več od vrednostiponujenega kapitala, tako da jeNKBM malim vlagateljem vrnilaskupaj 593 milijonov evrov.Kam torej z denarjem?Možnosti jeseveda več in za lažjoodločitev jih nekaj

navajamo.Ko je varnostna prvem mestuZa tiste, ki imajo raje mirenspanec kot velike donose, jeprimeren bančni depozit -obrestne mere so odvisne odvišine glavnice in ročnosti. Čevežete denar do šest mesecev, sopri slovenskih bankah fiksneobrestne mere od 3,30 do štirihodstotkov, za vezavo do enegaleta je razpon od 3,80 do 4,50odstotka, do dveh let od 3,90 do4,70 odstotka. Če denimo vežete5000 evrov za dve leti, dobite pri4,45-odstotni obrestni meridobrih 222 evrov obresti.Depozit je predvsem varnanaložba z nekoliko manjšimipričakovanimi donosi kot prinekaterih drugih oblikahvlaganja, vaš denar v depozitihrealno vrednost deloma izgubljazaradi inflacije,Druga možnost, ki združujevarnost in donosnost, sostrukturirani depoziti zjamstvom glavnice. Zaradiomenjene značilnosti so vprimerjavi z neposrednonaložbo v vzajemne skladevarnejši, a imajo zato nekoliko manjše pričakovane donose.Obrestne mere so odvisne odgibanja indeksov, kar pomeni, daso lahko tudi nižje od obrestnihmer pri klasični vezavi, vnajslabšem primeru po poteku,pogodbe dobimo vrnjeno le vloženo glavnico. Sredstvanavadno vežete za najmanj letodni (lahko tudi tri leta ali več),odvisno od ponudbe. Sicer pabanke vpis sredstev vposamezen produkt časovnoomejijo, tako da naložbenidepoziti niso vedno na voljo inprav tako ne pri vseh bankah.Hiter pregled spletnih stranibank je pokazal, da je tovrstneponudbe zdaj malo, v eni bankipa prav v teh dneh končujejozbiranje sredstev v ta produkt.Naložba, zavarovanjein jamstvo v enemTretja možnost za tiste, ki neželijo tvegati izgube denarja, jezavarovalniški produkt, in sicernaložbeno življenjskozavarovanje z jamstvom glavnice, pri katerem dobizavarovanec po potekuzavarovalne dobe izplačanonajmanj zajamčeno izplačilo.Naložba je primerna, če denarjagotovo ne boste potrebovali vsajdeset let (predvsem zaradidavčnega vidika), minimalnavplačila so pogosto 1000 evrov.Pričakovana donosnost je odštiri do osem odstotkov na leto,seveda pa je vse odvisno odrazmer na trgu in spretnostiupravljavcev. Tudi te vrstenaložb imajo omejen rok tajanja,zdaj pa sta na voljo vsaj dvaprodukta.Naložbeno tveganjev treh oblikah Če pričakujete od svojenaložbe večje donose in ste pripravljeni prevzeti določenostopnjo tveganja, lahko vrnjenidenar naložite v vzajemnesklade, neposredno na borzo alise naložbeno življenjskozavarujete.Prednost vzajemnih skladovje, da sredstva lahko kadar koiiprodate. Nekoliko neugodnejšije davčni vidik, saj plačate, če seodločite za prodajo prej kot petlet po nakupu, 20-odstotni davekna dobiček (lestvica obdavčitveje padajoča, vsakih pet let upadeza pet odstotkov, po 20 letihimetništva ob prodaji davka nakapitalski dobiček ne plačateveč). Zato je ta oblika naložbeprimerna dolgoročno. Po drugistrani ni mogoče napovedatidonosov in zato priporočajostrokovnjaki zaradi varnostidobro razpršeno naložbo.Ponudba skladov je naslovenskem trgu zelo velika, zatojo skrbno preglejte m seposvetujte s poznavalcem,preden se odločite.Druga možnost, ki sodi medbolj tvegane naložbe in hkrativključuje tudi zavarovanje, sonaložbena življenjskazavarovanja, ki vključujejoposredno vlaganje v vzajemnesklade. Če imate večji znesek, soprimema tista, kjer premijovplačate v enkratnem znesku. Stem združite varčevanje z vezavona enote naložbenih skladov inživljenjsko zavarovanje zaprimer smrti, vendar pa v celotiprevzemate naložbeno tveganje.Tudi tu sredstva naložitedolgoročno, zaradi davčneugodnosti vsaj za deset let.Naložbena življenjskazavarovanja so stalnica vponudbi slovenskihzavarovalnic. S presežkom sredstev lahkovstopite tudi na borzo, kar pa jcprimerno predvsem zaposameznike, ki imajo dovoljsredstev, da lahko naložbo ustrezno razpršijo, seveda paje;treba za uspešno trgovanjeveliko znanja in pogosto tudičasa.



Medij: Delo - FT
Avtorji: Cerar Maja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 10. 12. 2007
Stran: 32