Ljubljanski borzi odpravljiila ponakupih. S to izjemo. da tokrat nišla kupovat zelenjave na osrednjomariborsko tržnico. ampak bor/nedelnice, Spet druga starejsa gospaje povedala, da se zaveda tega,cla je nekoliko hosa na borznempodrocju. a scje pac odločila. dakupi še nekaj delnic Nove KBMpo 37 evrov. Bili pa so tudi laksniposamezniki.ki so za te delnice bi-li pripravljeni žc na samem začetkukotacije plačati 40, pa tudi vsc do50 evrov. Na roknjimje .slo, da sose kasneje lečaji izoblikovali nekjemed 35 in 40 evri. karjiin je v /e-pih zadržalo precej evrov. K temuje veliko pripomogcl tudi ameriškiCitigroup kot vzdrževalec likvidno-sti za delnico Nove KBM. Kmalu na borzi šeZavarovalnica TriglavZ delnicami je pač tako. da imajo,tako kot vsako drugo blago. dolo-čeno ceno. ki jo določita ponudbain povprasevanje. Seveda so lukajse stevilni flnančni kazalniki. s ka-terimi si vsak posamcznik skusapoiskati realno vrednost dclnice. Z drugimi bescdami: pri nakupih(in prodajah) delnic ne smemo bitizalctavi, ampakjih morarno kupo-vati s "trezno" glavo in zlasti s čimveč znanja oziroma s poznavanjcmposlovno koristnih informacij.Konkretno: pri delnici Nove KBMje njena vrcdnost v prvi vrsti odvi-sna od načina prodaje nadaljnjih26 odstotkov lastnistva države vtej drugi najvccji slovenski banki,od (prihodnjega) poslovanja Nove KBM. pa tudi od tega. za koliksnoceno bodo mali dclnicarji, vsehjebilo ob začetku kotacije ikoraj 110tisoč. še pripravljeni prodati svojedelnice, za katere so v prvi javniponudbi odšteli po 27 evrov. Dclnice Nove KBM niso edinebančne borznc delmce na svetu. respaje. da so bile v okviru prve javneponudbe v razponu med 20,5 in 27evri ponujcne po relativno ugodniceni. Že kmalu. najverjctne|e v za-četkujanuarjaprihodnje leto. priha-jajo na Ljubljansko borzo delniceše ene slovenske finančne instituci-je, Zavarovalnice Triglav. ki imatudi več kot 31 tisoc delničarjcv.Te delnice pa bodo ze zaradi visoke cene. z njimi se jc nazadnje nasivem trgu trgovalo po ceni od 450do 500 evrov. precej manj dostop-ne siršemu krogu investitorjev. Zaprihodnje lelo se napoveduje tudiborzna kotacija delnic Abanke Vipa. tako da bo med večiiini finanč-nimi družbami neborzna le še naj-večja. NLB. Tudi za slednjo pa bise lahku po najbolj optimističncmscenariju dogodila borzna kotacijav roku dvch let.Korektna cenadelnice v javni ponudbiNa tem področju lahko vlada Jane-za Janšc, pa ludi prihodnja vlada.kdorkoli jo bo ze vodil, stori ševeliko. Ne gre namreč pozabiti,daje bilo za delnice Nove KBMkar 8,3-krat več interesa. kot jebilo na voljo delnic. Pri postopkuprodaje 49 odstotkov delnic NoveKBM leti na finančno ministrstvoin ministra Andreja Bajuka največočitkov. ker sta fiz.icnim osebamnamenila le 24 odstotkov dclnicNove KBM, kar paje bilo. rcsnicina Ijubo. opredeljeno žc v samemprospektu ob začetku prve javncponudbc. Ne gre pozabiti. da sc jesprva govorilo le o 15 odstotkih.Po svojeje tudi cudno. daje tujim.dobro poučenim vlagaleljem biloprodanih za skoraj 15 odstotkovdelnic, domačim pa le za dobrihdeset odstotkov. cetudi je kapital-ska moč v Sloveniji dovoljšnja. dabi zasebne pravne in fizicne osebez lahkoto same pokupile NovoKB1, morda bi sc lahko zataknilo le pri NLB in pri ZavarovalniciTriglav, ki sta precej večji od ma-riborske banke, njune delnice paso že na sivem trgu tudi velikovisje ovrednotene.Drugi očitek ministru Bajuku, daso bile delnice Nove KBM po ce-ni 27 evrov prodane prepoceni,pa le težko zdrzi. Razpon ceneza delnico Nove KBM sta med20.5 in 27 evri kot zunanja (tuja)finančna svetovalca ovrednotilaCitigroup in Nomura in vladajetudi potrdila najvišjo še mogočoceno. torej 27 evrov. s čimer mar-sikateri izmed malih vlagateljevtudi ni bil zadovoljen. Potem koje cena delnice naborzi doseglaveč kot 35 evrov. so opozicijskiposlanci zagnali vik in krik ooškodovanju državnega proraču-na. Mimogrede, med kritiki sobili tudi takšni, ki so za nakupdelnic Nove KBM namenili mak-simalno mogočih 50 tisoč evrov.A povsem jasno je, da bi se zanakup delnic Nove KBM po ceni40 evrov odločilo mnogo manj fi-zičnih oseb, zlasti tistih državlja-nov, ki so za ta namen komajdanapraskali evrski tisočak ali dva.Po drugi strani bi bilo v tem pri-meru hudo klavrno trgovanje zdelnico na borzi. Kajti, če bi biloholj malo interesentov za nakupdelnice po 40 evrov, kako polempričakovati. dajih bo nekdo pro-dajal po 35 evrov, čejihje tedenali dva prej kupoval za pet evrovdrazjc. Poleg tega nikjer, ludi vAvstriji (primerRaiffeisen Inter-national) in ne na Hrvaškem (Ina,Hrvat.ski Telekom), niso v prvijavni ponudbi cene delnic posta-vili višje ali enako, po kolikorjekasneje bila naprodaj na borzi.To se ni smelo zgoditi v Sloveni-ji, čeje vlada želela spodbuditinas kapitalski trg, karjije očitnouspelo. Nenazadnje pa od mno-žičnih prodaj delnic na borzi dr-zava dodalno služi (saj pobere20 odstotkov davka od dobička),borzne hiše, prevladujejo tiste vdržavni la.sti. pa kujejo dobre za-služke iz povečanega borznegaprometa in s tem iz borznih pro-vizij. Drži pa, da bi bila vlada infinančno ministrstvo lahko storilaveč za ozavcščanje fizičnih oseb,prihodnjih borznih igralcev, avsaka (borzna) sola pač nekajstane. •

Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 19. 12. 2007
Stran: 19