odkupa,banke pa naj ne bi smele zazavarovanje tovrstnih posojil večsprejemati njihovih delnic alideležev. To bo mendaonemogočilo sedanje prevzemepodjetij, ki temeljijo izključno nazadolževanju »na tuj račun«, zakaterimi ni ekonomske logike inki lahko na koncu pripeljejo dopovsem nesmiselnega izčrpavanjaciljnih dmžb ter tako do njihoveslabše konkurenčnosti, obenempa zaradi izrazito privilegiranegapoložaja zgolj ožjih menedžerskihskupin glede možnosti »dostopa«do udeležbe pri privatizaciji šepreostalega nekdanjegadružbenega premoženja vSloveniji povzročajo strahovito, apovsem neutemeljeno socialnorazlikovanje.Bravo vlada, vsekakor. Čepravse bodo morda nekateri strokovnipomisleki glede učinkovitostipredlaganih zakonskih rešitev (naprimer o tem, da bodo pač sporneprevzeme našim menedžerjem poenakimi pogoji »z veseljem«začele kreditirati tuje banke inpodobno) pokazali kotupravičeni, je prvi konkretnikorak za preusmeritev potekadosedanje, ekonomsko insocialno naravnost katastrofalnezadnje faze privatizacije, ki se jevečini prebivalstva med drugimgloboko zagnusila tudi zaradi svoje v nebo vpijoce»nepravičnosti«, vendarle storjen.Toda nujen bo tudi naslednjikorak, brez katerega bipreganjanje sedanjih sporiuhmenedžerskih odkupov podjetijutegnilo res izzveneti zgolj kotnekakšen ukrep za zdravljenje menda značilne slovenske zavisti(to je namreč pogosta krilaticaokoriščancev iz teh odkupov). Takorak pa je zagotovitev možnostinajširšemu krogu zaposlenih, daenakopravno sodelujejo prinotranjem odkupu svojihpodjetij. Ne samo zaradi občutkavečje pravičnosti privatizacije, kisicer še zdaleč ni nepomemben,ampak predvsem zaradi krepitveširšega notranjega lastništvaslovenskih podjetij s številnimipozitivnimi ekonomskimi insocialnimi učinki.Niso namreč spornimenedžerski odkupi podjetij,kakor koli že so izvedeni. Spornopri teh odkupih v slovenskihrazmerah, kjer gre pravzapravpretežno le za privatizacijo šepreostalega nekdanjegadružbenega premoženja prekodkupa delnic obeh paradržavnihskladov, je predvsem to, da si ozkeskupine samooklicanih »ključnihkadrov« podjetij z ustanavljanjemzaprtih prevzemnih družbpreprosto uzurpirajo izključnopravico do privatizacijeomenjenega premoženja, drugezaposlene pa pri tem (s kakšnopravico?) preprosto izločijo.To več kot očitno pomeninajmanj hudo zloraboinsajderskih informacij, ki so sicerpri teh odkupih brez dvoma dalečnajpomembnejši elementodločanja, zgolj v koristprivilegiranih posameznikovoziroma skupin, s čimer se žalpristojne državne inštitucije prinas preprosto sploh ne ukvarjajo.Zlasti zaradi tega razloga je v danih razmerah prelaganjebremena odplačevanjaprevzemnih kreditov na prevzetapodjetja in s tem posredno na vsenjihove zaposlene, ki so odvisniod bodočega poslovanja tehpodjetij, še toliko boljnesprejemljivo m nelogično.Zaposleni v teh podjetjih, naprimer, zaradi bremena najetihprevzemnih posojil svojihmenedžerjev kljub morebitnemudobremu poslovanju vdoglednem roku težkopričakujejo višje plače aliudeležbo pri dobičku. Predvsempa se s takšnimi privilegiranimiodkupi onemogoča razvoj širšeganotranjega lastništva zaposlenih vSloveniji z vsemi njegovimiekonomskimi koristmi, ki jihdokazano prinaša v primerjavi zdrugimi oblikami lastništva. Ševeč, prek zloglasnega in verjetnotudi ustavno spornega inštitutaiztisnitve malih delničarjev, ki gaje sicer brez kakršne koli potrebeuvedel novi zakon o gospodarskihdružbah, se v nekaterih primerihkonkretnih menedžerskihodkupov obeta celo popolnalikvidacija še zadnjih ostankov ževeljavnega notranjega lastništvazaposlenih. Vse to pa pomeninesmiselno izgubljanjepomembne potencialnekonkurenčne prednosti slovenskih podjetij ingospodarstva kot celote.Strategija razvoja lastniškesestave slovenskih podjetij je torejzdaj popolnoma zgrešena.Namesto popolnoma navadne»kreditne tajkunizacije«gospodarstva, ki se nam vsem naočeh množično, a povsem legalnodogaja prav zdaj, bi bilo treba zustreznimi ukrepi načrtnorazvijati predvsem širše notranjelastništvo zaposlenih, za karje tazadnja faza slovenske pnvatizacije zagotovo naravnostidealna priložnost. Zato pa so vuvodu omenjene »omejevalne«zakonske spremembe verjetno resbolj ali manj popolnoma odveč.Zadostovalo bi, če bi vlada zvplivom na paradržavna skladaKad in Sod zagotovila ustreznointerno določitev posebnihpogojev za prodajo njunih delnic»notranjim prevzemnikom«, insicer brez odlašanja in čakanja namorebitne dodatne spremembeprevzemne inbančne zakonodaje.Vsi potrebni ključi so namreč vnjunih rokah.Prvi pogoj bi moral biti, dalahko svoje delnice prevzemnimdružbam, ki so v večinski lastimenedžerjev in zaposlenih v ciljnidružbi, prodata le, če so bili ksodelovanju pri ustanovitvi alidokapitalizaciji prevzemnedružbe pod enakimi pogoji in brezvnaprejšnje določitve višinemogočih deležev povabljeni pravvsi zaposleni ciljne družbe, nesamo izbrani krog »ključnihkadrov«. Drugi pogoj bi se po potrebi lahko nanašal tudi naminimalno višino lastnih sredstevtakšnih podjetij, zagotovljenih zaodkup, čeprav je, kot rečeno, podprej omenjenim pogojem tudimorebiten najem posojila zzastavo delnic ali deležev ciljnegapodjetja precej manj sporen.Predlagani pristop, ki neizključuje tudi morebitnepoznejše zakonske ureditve tel-irešitev, bi vsekakor lahkoučinkovito odpravil največjeanomalije, ki se zdaj dogajajo obtako imenovanih menedžerskihprevzemih podjetij, in hkratiomogočil tudi želeni razmahširšega notranjega lastništva vSloveniji. Predvsem bi bilomogoče tako uspešno angažirariprecej večje realne prihrankezaposlenih v gospodarskenamene, in sicer s povsemdrugačnimi,boljšiminarodnogospodarskimi učinki,kotjih na primer dosegajonačrtovane in v primeru NKBMtudi že realizirane »množičneprivatizacije« bank in drugih drzavnih podjetrj. Pri tem torej nebi šlo za ukrep protimenedžerskim odkupom, temvečza ukrep za širši razvoj notranjegalastništva, kar je pomembnavsebinska razlika.DR. MATO GOSTIŠA. pravnik insociolog~direktorštudijskega centra zaindustrijsko demokracijo Za to so v uvodu omenjene»omejevalne« zakonskespremembe verjetno res botjali manj odveč. Povsem bizadostovalo, če bi vlada zvplivom na paradržavnasklada Kad in Sod zagotovilaustrezno interno določitevposebnih pogojev za prodajonjunih delnic "notranjimprevzemnikom«, in sicer brezodlašanja in čakanja namorebitne dodatnespremembe prevzemne inbančne zakonodaje. Vsipotrebni ključi so namreč vnjunih rokah.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Gostiša Mato
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 10. 12. 2007
Stran: 6