2005neformalno napovedalpredsednik uprave borze MarkoSimoneti.Da je bila odločitev očimprejšnji prodaji tuji borzitrdna in nemara dokončna, kažedividendna politika Ijubljanskeborze od leta 2005. Vodstvoborze je predlagalo, nadzornisvet - do pred kratkim mu jepredsedoval Zdenko Podlesnikiz malega in malo znanegaceljskega podjetja CBH - pasprejel, da se celotno čistidobiček borze do zadnjega centaporabi za dividende in nagradeupravi in nadzornemu organu.Tako je tudi bilo.»Borza je v tem pogledudelovala kot kakšna obskurnadružba z omejenoodgovornostjo,« meni edennaših sogovornikov.Borza, ki ne vedela, kaj ssvojim kapitalomBorza sicer ni imela velikokapitala, ga tudi ni potrebovala.Ob koncu leta 2007 jezaposlovala 28 Ijudi, skorajpolovico z visoko izobrazbo; tretjina je imela magisterij alivišjo izobrazbeno stopnjo.Zanimanje za nakupvečinskega deleža Ijubljanskeborze je po neformalni razglasitvi o iskanju tujegastrateškega lastnika v letih 2006in 2007 pokazalo več tujih borz -skandinavska OMX, varšavska...in nazadnje grška in Dunajskaborza.Uradno povabilo je biloposredovano evropskim inameriškim finančniminstitucijam na začetku tega leta.Najpomembnejša merila, ki najbi veljala pri izbiranjunajboljšega ponudnika, so bili:ustrezen strateški razvoj borzekot institucije in slovenskegatrga kapitala nasploh, ustreznapolitika in cene borznih storitev,ohranitev sedeža borze vSloveniji in primerna cena.Zakaj prodaja in kam se mudi,javnosti ni bilo pojasnjeno. Tegatudi ni nihče vprašal.Mogoči domači interesenti soza razpis izvedeli iz medijev. Poobjavi se je februarja letosoblikoval domači konzorcijinteresentov, ki so podalinezavezujočo ponudbo za nakup64,15-odstotnega deleža. Vkonzorciju so biliKlirinško-depotna družba,Istrabenz, Sava, Poteza Naložbe,holding Publikum, holding KDin Vipa. Zaradi prenizkeponujene cene so bili izločenitako rekoč že na začetku.Grki in Avstrijci v finaluV končni izbor sta se uvrstiligrška in avstrijska borza, ki statudi edini opravili skrbnipregled. Zmagovalka je bilazadnja; po neuradnih virih jedunajska borza ob nakupu Sl-odstotnega lastniške~a deležaponudila 1401 evro za delnico,nekoliko manj kot štiri desetineveč kot grška in dobrih šestkratveč, kot je bil - v sklopuneformalnih pogovorov - mendanajveč pripravljen ponuditiskandinavski OMX. Cena zadelnico - in samo ta - je bila tudiedina v ospredju pozornosti medijev.Po odločitvi o prodaji jeSimoneti sicer izjavil, da seIjubljanski borzi z njeno prodajo»odpirajo številne nove razvojnein poslovne možnosti nadomačem m regionalnem trgu,predvsem pa možnosti za še boljneposredno povezanost sfinančnimi tokovi v EU«. Navprašanje, kakšne naj bikonkretno bile nove priložnosti,ni vedel popolno odgovoriti.»Kakšna bo nova razvojnastrategija Ijubljanske borze inkakšen bo nov način upravljanjater njenega vodenja po lastniškispremembi, lahko za zdajpojasni le dunajska borza sama.Dodatnih poslovnih rešitev inzavez glede razvoja Ijubljanskeborze po vedenju upravepogodbeni dokumenti nevsebujejo,« je poročalo Delo.Ministerzafinancese ni oglasilOblast, denimo ministrstvo zafinance, se glede prodaje borzejavno ni oglasila. Mediji so odstrateških zadev objavili le še to,da je dunajska borza zagotovila,da bo sedež Ijubljanske borzeostal vsaj še deset letnespremenjen.Direktorja dunajske borzeHeinrich Schaller in MichaelBuhl sta bila glede načrtov za prihodnost po podpisu pogodbezgovoma. Poleg kurtoaznihbesed sta povedala, da »je nujno,da se v Sloveniji opravi nadaljnjaprivatizacija, saj bi to, kot kažejoizkušnje iz Avstrije in tudidrugod, pomagalo pri razvojukapitalskega trga«. Na borzo, stapovedala, si želijo privabitislovenske banke inzavarovalnice, pa tudi manjšapodjetja. Zato bodo po besedahSchalerja predstavniki dunajskeborze opravili pogovore spredstavniki sedanje in tudi pnhodnjih vlad.Kupcev iz Avstrije, česklepamo po povedanem, nezanima le Ijubljanska borza. Predočmi imajo ekonomske ingeopolitičnevidike. Pri izražanjunamenov so samozavestni, kdobi rekel, da kar agresivni.To ne preseneča zelo. Podjetjain finančne institucije iz Avstrijeso bili po velikosti že do zdajnajvečji tuji vlagatelji v Sloveniji.Kakšnasojajcaprodane kokošiZa Ijubljansko borzo, njenoupravo in seveda njene lastnikeje bilo tudi preteklo leto -podobno kot pretežni delnjenega obstoja - v poslovnempogledu dobro. Še več, rezultatiso po mnenju uprave innadzornega sveta »preseglinačrtovane cilje«. Poglejmoštevilke.Stopnje rasti izpostavljenihindeksov so bile najvišje vzgodovini borze. Glavni delniškiindeks Ijubljanske borze SBI 20je leta 2007 zrasel za 78, SBITOPza 71 odstotkov, indeksinvesticijskih skladov PIX pa jedosegel 45-odstotao rast. Tržna kapitalizacija delnic se jepovečala za 71 odstotkov in jebila 64 odstotkov BDP konec leta2007. Prometa je bilo za 2,226milijarde evrov, 123 odstotkovvečkotletoprej.Nekaj podobnega velja zaposlovne rezultate. Prihodkiborze so se lani v celoti povečaliza 33 odstotkov; zaslužki odkotacij so dosegli enako višinokot leto prej, prihodki iz provizijiz trgovanja pa so se glede na leto2006 povečali za 80 odstotkov.Čisti dobiček borze je vposlednjem letu njenesamostojnosti znašal 1,485milijona evrov oz. 145 odstotkovveč kot v leto prej. Čistadobičkonosnost kapitala, ki jebila leta 200619 odstotkov, se jelani povzpela na 39,6.Glede prihodnosti je bilauprava v poslovnem poročiluleta 2007 optimistična. Pnvatizacija NKBM z javnoprodajo delnic je bila po njenemmnenju praktičen dokaz, da je»slovenski trg kapitala v zadnjihletih že dosegel stopnjo razvojain integriranosti v mednarodnsfinančne tokove, ki omogočatudi izpeljavo največjihprivatizacijskih projektov pomednarodnih strokovnihstandardih s pomočjo institucijtrga kapitala.« Hkrati je bilaizpeljava prodaje NKBM zaborzo jasno znamenje, da se je«absorbcijska sposobnost trgakapitala za prodajo novih delmczaradi spremenjenih domačihvarčevalnih navad, razvojadomačih institucionalnihvlagateljev in povečanegazanimanja tujih precejizboljšala«.Zaskrbljenosti ni vzbujal nitiumik delnic z borze, ki se jedogajal z naraščajočokoncentracijo lastništva vsprivatiziranih podjetjih,predvsem s t. i. prostega trga.Leta 2007 so bile umaknjenedelnice 17 podjetij, s katerimi seskoraj ni trgovalo. Po mnenjuuprave je šlo za »rahel upad«, ki»ni pomembno vplival nalikvidnosttrga«. Omenjenapodjetja se, če privatizacije ne bibilo, po svojih značilnostih splohne bi uvrstila na borzo.Tudi sicer je bil pogled vprihodnost opogumljajoč. Naborzo, so ugotavljali, so se žeuvrstile Telekomove delnice,napovedan je bil tudi prihodnovih. Vodstvo ni skrivalozadovoljstva.»Z uvrstitvijo nekaterihfinančnih m dmgih dmžb vborzno kotacijo, ki sonapovedane za leto 2008Zavarovalnica Triglav, Abanka,Sava RE, Engrotuš -, se bo tuditržna kapitalizacija borzedvignila na raven primerljivorazvitih držav. Glede nakakovost teh izdajateljev inveliko razpršenost delnicjemogoče pričakovati velikpromet, dobro oblikovanje cen in s tem tudi pomembenprispevek k dvigu skupnekakovosti najvišjega deladomačega trga delnic.«Zvonjenje po točiLjubljanska borza, česklepamo po zadnjemposlovnem poročilu, v prejšnjihin zadnjem letu pred prodajo nibila v slabem položaju ali celonekakšni agoniji. Decembra lanije sklenila celo dvoletnopartnerstvo z balkanskimiborzami. Dogovor, ki pa glede narok trajanja ni obetal veliko.Direktor borze je bil, kot žerečeno, prodaji oziroma vstoputujega strateškega partnerja kotedini možnosti razvoja borzenaklonjen. Kaj pa lastniki?Med lastniki Ijubljanske borze(35, od tega 23 članov borze) jebilo 12 bank, ki so imele skupaj44,7-odstotni lastniški delež, in12 borznoposredniških hiš sskupaj 30,2-odstotnimlastništvom. Največji lastniki sobili Probanka z 9,9 odstotkalastništva, Nova Ljubljanskabanka (šest odstotkov), Abanka Vipa, javnosti neznano podjetjeAC SIN in Nova Kreditna bankaMaribor (vsak od zadnjih treh po5,7 odstotka).Lastniki se glede prodajevečinskega deleža tuji borzi alimorebitnih poteh razvojajavnoniso opredeljevali. Nekaj izjavjebilo opaziti šele po prodaji.»Ljubljanska borza nedvomnopotrebuje strateškega lastnika,menim pa, da bi morali Slovencidoma obdržati vsaj 25 odstotkovborze plus eno delnico,« je dejalDraško Veselinovič, ki je kot prvidirektor borzo vodil skoraj 15 let.Žal se je bolj kot z njenimrazvojem v javnosti proslavil znavzočnostjo v medijskihmbrikah iz sveta zabave. Zdaj jepriznal, da »smo, kot kaže,zamudili priložnost, da bi naobmočju nekdanje Jugoslavijezasnovali nekakšno regionalniborzo, holding borz, kot je naprimer Euronext«. Delniceborze, ki jih je imel, je kljubizraženemu zadržku prodal.»Po eni strani pozdravljamprodajo borze, po drugi pa mi ježal, saj je borza delinfrastrukture neke države,« je dejal Stane Valant, prvi človek insolastnik NFD Holdinga,naslednika največjega pida, ki somed največjimi zmagovalcislovenske privatizacije. Valantješe poudaril, da bodo morale»lokalne borze jutri postati delvečjega sistema« in da je bilo »levprašanje časa, kdaj se bo tudislovenska vključila v neki večjitrgovalni sistem«. Finesrazličnih mogočih obliktakšnega vključevanja v izjavi niomenil.Bi res lahko ostalisamostojni?»Avstrijcem ni mogočezameriti - vzeli so, kar jim je bilo ponujeno na pladnju. Prodaja paje bila po mojem mnenjunepotrebna. Žal mije, da nismosami poskušali razviti trga,« je zaDelo FT povedal Boris T. Šnuderl,direktor Klirinško-depotnedružbe. Konec osemdesetih letjebil eden štirih pobudnikovustanovitve Jugoslovanskeborze vrednostnih papirjev vLjubljani, kot se je na začetku imenovala Ijubljanska borza.»Instrumentarij, ki naj bi garazvila dunajska borza, znamopo mojem mnenju razviti tudisami. Obstajati morata le volja inznanje, ki pa ga je mogočeusvojiti,« meni Šnuderl. Ob tempa poudarja, da je zdaj, poprodaji, govorjenje o tej temipodobno zabadanju meča vvodo.Tudi vprašanje šibkelikvidnosti trga, ki naj bi bilrazlog za domnevno slab položajIjubljanske borze, ninepremagljivo. Prvič, praviŠnuderl, Sloveniji se pozna, da jemajhna država. Nikoli ne boimela toliko kotirajočih papirjevkot Nemčija ali Anglija. Drugič,treba je poskrbeti za njihovoizdajo. To lahko naredijo leizdajatelji, seveda s pomočjoborze. Zato meni, da so gledepovečanja števila raznovrstnostifinančnih instrumentov obsedanji prodaji zmotnapričakovanja na obeh straneh.»Dunajska borza pričakuje, dabodo za njihovo izdajo poskrbelislovenske finančne institucije inpodjetja, ti pa menijo, da bonamesto njih delal novi lastnik.Oboji bodo razočarani,« praviŠnuderl. Šnuderlov pogled je,zanimivo, zelo blizu tistemu, kiga je imel že pred prodajo gledenjene perspektive HeinrichSchaller, direktor dunajskeborze.»Ljubljanska borza se je vzadnjih nekaj letih bliskovitorazvila. Upamo, da lahko topozitivno gibanje nadaljujemo znekaj ukrepi,« je dejal Schallernovembra lani v pogovom začasopis Finance. Povedalje še, daje bila tudidunajska borza preddesetimi ali 15 leti v podobnempoložaju, kot je bila (predprodajo) Ijubljanska.»Razvoj je pokazal, da jemogoče ustvariti zelo izkušen mrazvit trg,« je novembra dejalSchaller. Prihodki dunajskeborze so se denimo v zadnjihštirih letih povečali zaneverjetnih 1350 odstotkov.Če je bila dunajska borza preddesetimi ali 15 leti na istem, kotje zdaj Ijubljanska, zakaj jeAvistrijci takrat niso prodali in sitako zagotovili razvojakapitalskega trga?Vprašanje, ki si ga postavljatudi Šnuderl, je sevedaretorično. Do prihodnjenepremišljene prodaje.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Repovž Grega
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 30. 06. 2008
Stran: 7