DBS Poraz prvega človeka slovenskega kmetijstva in člana SLS ne bo preprečil pomladi v slovenski politiki Ljubljana - Na skupščini Deželne banke Slovenije (DBS) se je včeraj nazorno pokazalo sedanje razmerje odnosov med lastniki. Ti so se pomembno spremenili in Peter Vrisk nima več vseh niti v svojih rokah. Skupščina je pokazala, kdo ima odločevalno moč v banki. To je tabor, v katerem sta se povezali finančni skupini KD in Prva ter ki je z 57,6-odstotno večino sprejel sklep o imenovanju treh novih nadzornikov in sklep o posebni reviziji domnevno spornih poslov v zadnjih treh letih, ki naj jo opravi družba Ernst & Young.
Suzana Kos Revizijska družba, so sklenili delničarji, naj preveri odločitve, ki jih je DBS pod taktirko Petra Vriska sprejemala kot ustanovitelj Semenarne Ljubljana, druge posle, kot so sklepanje, podaljševanje in prekinitve kreditnih ali garancijskih pogodb, sklenjene s Semenarno, ter postopke, povezane s prenehanjem funkcije predsednice uprave DBS Sonje Anadolli. »Nakazuje se, da bi lahko bile stvari napačne, čeprav si želimo, da ne bi bilo tako,« je komentiral član uprave Prva Group Boštjan Škufca Zaveršek. Kapitalska zadruga pod vodstvom Petra Vriska je napovedala izpodbojno tožbo tako glede imenovanja treh novih nadzornikov (Iris Dežman, Jureta Kvaternika in Tomaža Peroviča) kot glede revizije. Vprašanje pa je tudi, ali Peter Vrisk še izpolnjuje pogoje za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta; na to vprašanje bo morala odgovoriti Banka Slovenije. Vrisk zdaj predseduje nadzornikom DBS. Peter Vrisk je za Delo izjavil, da DBS dela dobro in zakonito, kar po njegovem mnenju kažejo tudi dobri rezultati poslovanja banke. Tudi glede Semenarne poudarja, da spornih poslov v družbi ni bilo, kar naj bi dokazovala odločitev ministrstva za gospodarstvo o odobritvi trimilijonske državne pomoči Semenarni. Družba naj bi bila za Slovenijo pomembna predvsem zato, ker vzdržuje 65 slovenskih avtohtonih sort. Prvi pogoj za državno pomoč je, kot smo razkrili pred dnevi, ponovna dokapitalizacije družbe, ki naj bi jo izvedla DBS. Sume nepravilnosti v banki se je po naših informacijah odločila preveriti tudi Banka Slovenije. Vrisk manj suveren in bolj oslabljen Razmerja sil v nadzornem svetu banke so po včerajšnji skupščini torej pomembno spremenjena. Ker noben od sprtih blokov lastnikov nima zadostnih 75 odstotkov glasov, da bi v nadzorni svet lahko posegel z razrešitvami (predvsem njegovega predsednika Vriska), je bil korak za posebno revizijo zato pričakovan, komentirajo po skupščini v Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali lahko dejstvo, da Vrisk ne obvladuje več DBS, pomembno vpliva na njegov položaj predsednika Zadružne zveze Slovenije ali celo v stranki SLS, katere član je? Gotovo bo njegov status od zdaj precej oslabljen in Vrisk zato manj suveren, se strinjajo sogovorniki. A zaradi spravnih procesov, za katere so se odločili v SLS pri svoji odločitvi, da si povrnejo status parlamentarne stranke, poraz v DBS večjih posledic zanj ne bo imel. Da ima zelo veliko podporo v slovenskem zadružništvu, so namreč že pokazali neuspešni poskusi obračunov z njim v preteklosti. Veliko število podpornikov ima tudi v SLS; čeprav je bil le član izvršilnega odbora stranke, ima po drugi strani v njej veliko neformalno moč. Sprava med njim in novim predsednikom stranke Marjanom Podobnikom je bila zato nujna, v stranki pa so tako tudi preprečili morebitni odhod velikega števila ljudi ob Podobnikovi vrnitvi na vrh SLS. Vrača se tudi Ludvik Toplak SLS se intenzivno pripravlja na bližnje lokalne volitve. Včeraj so tako pripravili nov strateški svet stranke, poimenovali so ga partnerstvo za prihodnost, ki ga bo vodil Ludvik Toplak. To bo glavna platforma za izražanje vizije in poslanstva SLS, prek katere bodo pripravili predloge in stališča do različnih aktualnih vprašanje slovenske družbe. »Ti predlogi bodo na voljo vsem, tudi drugim strankam. Odzvali se bomo na vsako vabilo za sodelovanje z drugimi strankami, saj bomo oblikovali mrežo odnosov med strankami in posamezniki, ki jo Slovenija nujno potrebuje,« ocenjuje Marjan Podobnik, prvi mož SLS. To si lahko privoščijo, saj kot zunajparlamentarna stranka z 2,63 odstotka podpore na zadnjih parlamentarnih volitvah, niso nevarni nikomur. Na lokalne volitve pa odhajamo kot zmagovalci, pravi Podobnik, saj imamo stabilno število članov stranke, ne glede na dejstvo, da nam na zadnjih dvojih parlamentarnih volitvah ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga. Poleg tega je v klubu županov SLS 48 županov, od tega 32 izvoljenih na njeni listi, preostali so nastopili samostojno, a s podporo SLS. To število bodo poskušali ohraniti. Za primerjavo moči SLS na lokalni ravni: Desus, ki je tradicionalno koalicijska stranka in pred vrati državnega zbora še ni ostala, ima le šest županov, NSi pa deset. V prihodnjih desetih dneh bo SLS v 64 občinah ustanovila odbore oziroma se organizirala tako, da bo v teh občinah lahko vložila svoje kandidatne liste. Podobnik pričakuje, da se bo po lokalnih volitvah rating stranke približal podpori, ki jo v javnomnenjskih anketah dosega NSi. Takrat pa bo mogoče razmišljati tudi o morebitnem skupnem nastopu obeh strank na volitvah v evropski parlament. Poraz Vriska v DBS ne bo preprečil vrnitve pomladi v slovensko politiko. Peter Vrisk, najmočnejši igralec v slovenskem kmetijstvu, je izgubil prevlado v DBS. V SLS in zadružništvu ohranja vpliv. Njegova stranka bo na lokalnih volitvah nastopila v 64 občinah. Prva seja odbora SLS, ki jo je po vrnitvi na vrh stranke vodil Marjan Podobnik, je pokazala, da so stare razprtije pozabljene. Tudi Peter Vrisk, ki je pred tem doživel poraz v DBS, bo tako ohranil prevladujoč vpliv v slovenskem zadružništvu. Foto Voranc Vogel
Medij: Delo
Avtor: Suzana Kos
Stran: 3