BOŠTJAN ŠEFIC (državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve): Za večino teh ukrepov vemo, zato ker smo ves čas v stiku z avstrijsko stranjo, se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja in stališča v zvezi s temi predvidenimi ukrepi.

PAŠEK ŠETINC: Vse je v najlepšem redu z ekranov pomirja državni sekretar. Toda predsodki in strah so se že zdavnaj preveč zažrli v ljudsko podkožje, da bi šla lokalna okolja kar tako na roko vladi, ki v strahu pred naglim preobratom, mrzlično išče prostore za namestitev beguncev, ki ne bodo zdržali samo nekaj ur.

IVA CIZERL (krajevni urad Njiverce): Mi si ne želimo nobenega begunskega, niti prehodnega ne begunskega, ne migrantskega centra.

CIRIL KOZJEK (župan Občine Šenčur): In nasprotujemo iz treh razlogov. Prvi razlog je neposredna bližina avtoceste. Drugi razlog je, ker je v bližini Mestne občine Kranj. Tretji razlog je, letališče Brnik.

ANTON LESKOVAR (župan Občine Kidričevo): Zraven je vas z 600 prebivalci. Naselje Kidričevo ima 2.000 prebivalcev in če tu namestimo tako kot smo sedaj slišali 1.000 ali 2.000 migrantov, to pomen, da je to prevelika koncentracija na tako malo območje.

PAŠEK ŠETINC: Avstrijci in tudi Slovenci vsak po svojih močeh, odločno nadaljujemo bitko z migrantsko krizo.

KARL ERJAVEC (minister za zunanje zadeve): Slovenija bo storila vse, da zaščiti interese naših državljanov. Zlasti da preprečimo, da bi Slovenija postala migrantski žep.

PAŠEK ŠETINC: Severni sosedje kar na samem mejnem prehodu prikažejo svoje velike borbene sposobnosti za spopad z migranti.

Dr. BRANKO LOBNIKAR (Fakulteta za varnostne vede): Takšne demonstracija ki ste jo videli prej in ki jo je avstrijska policija pokazala, je za vzdrževanje javnega reda in miru nogometne tekme.

PAŠEK ŠETINC: Tudi Slovenci zaostrimo pogoje za vstop v državo.

VESNA GYÖRKÖS ZNIDAR (ministrica za notranje zadeve): Vojska bo torej pomagala policiji po širšem varovanju državne meje v skladu s tistimi pooblastili, ki so se s spremembo zakona o obrambi podelili.

PAŠEK ŠETINC: Zardi skupne akcije na svojih mejah, jih Avstrija in Slovenija slišita iz bruseljskih višav.

JEAN-CLAUDE JUNCKER (predsednik Evropske komisije): Danes bom kot vedno branil evropski pristop. Odločitev Avstrije mi ni všeč.

WERNER FAYMANN (avstrijski kancler): Politično bomo vztrajali pri tej odločitvi. Švedska in Nemčija se bosta odločili zase.

Dr. MIRO CERAR (slovenski premier): Včeraj ni bilo kakšnega posebnega napredka glede skupnega pristopa k reševanju begunske krize. Še vedno se gibljemo proti nekim rešitvam, vendar jih nismo sposobni inplementirat.

PAŠEK ŠETINC: Toda Evropa, ki je pri reševanju migrantske krize že zdavnaj pogrnila na celi črti, rešitve seveda nima.

Dr. ERNEST PETRIČ (ustavni sodnik): Trdim, da se soočamo zdaj z zelo velikimi problemi, ki na nek način, ne samo da jim nismo kos, ampak niti dobro ne vemo kaj bi storili.

IVO VAJGL (evropski poslanec): Tukaj seveda se pogovarjamo na eni strani o vrednotah, o pravu, o mednarodnem pravu, o humanitarnem pravu. Na drugi strani je pa politika in geostrategija in geostrateški interesi, ki so pravzaprav pripeljali do razsutja bližnjega vzhoda.

Dr. PETRIČ: V mednarodno pravo, to pa želim poudarit, je pa še vedno ena od temeljnih postavk, da vsaka država suvereno odloča kdo od tujih ljudi, tujcev, je lahko na njenem teritoriju.

PAŠEK ŠETINC: In tako še naprej odmevajo misli Slavoja Žižka.

Dr. SLAVOJ ŽIŽEK (filozof): Postaviš neke baze v Turčiji, v Libanonu, v Libiji in tam potem procesiraš ljudi in jih z zračnim mostom nekako že spraviš v Evropo. Tukaj smo mi v nehvaležnem položaju bivša Jugoslavija, a veste, ker vse to so nekako usmerili proti nam. zdaj pa se gredo to svoja zahodno evropsko aroganco, taki barbari in tako naprej. mislim da je cela Evropa tukaj neverjetno odpovedala.

PAŠEK ŠETINC: Ocena filozofa o angliovalentnih občutkih do beguncev, ki se empatičnemu človeku sicer smilijo, a nas hkrati preplavljajo predsodki, gnus in strah pred tujo, nam neprilagodljivo kulturo je prodorna. Demokracija je lepa stvar, dokler nam izvoljenci na visokih položajih vzbujajo občutek varnosti. Kaj pa, ko ta mehanizem odpove?

Dr. ŽIŽEK: Poslušajte. Z eno minimalno koordinacijo, bi se vsemu temu lahko izognili, pa lahko bi Evropa mirno sprejela še par 100.000 več. Tako kot so zdaj naredili, bo pa rezultat tak geopolitičen krah. Glavni profiter bo seveda radikalna desnica.

PAŠEK ŠETINC: Domače prigode se ob vsem tem zdijo odveč in obrobne. Čeprav bomo tudi zaradi malomarnega dela uradnikov plačali skoraj 9 milijonsko kazen, zaradi napak pri zapiranju Tovarne sladkorja Ormož, med katerim je zadnja ta, da so na Agenciji za kmetijske trge izračunali napačen rok za vložitev tožbe, na pravobranilstvu pa teh datumov niso preverili.

GORAN KLEMENČIČ (minister za pravosodje): Na podlagi tega poročila, sem danes zjutraj disciplinskemu tožilcu državnega pravobranilstva, podal zahtevo za disciplinski postopek zoper pristojnega državnega pravobranilca.

PAŠEK ŠETINC: A na 9 milijonov evrov se bo kaj kmalu pozabilo, če jih primerjamo s 600 milijoni evrov, ki jih lahko plačamo, če bi se v prid lastnikov podrejenih obveznic izšle napovedane tožbe na evropskih sodiščih, vložene zaradi izbrisa bančnih delnic in obveznic ob veliki sanaciji bank. Na tovrstno črno prihodnost namreč nakazuje ocena generalnega pravobranilca na sodišču Evropske unije, da Sloveniji imetnikom podrejenih obveznic ob reševanju bank, s prirejenimi stresnimi testi bančne kapitalske ustreznosti, konec leta 2013 sploh ne bi bilo treba izbrisati.

Dr. MATEJ ACCETO (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani): Večinoma pa vendarle ponavadi sledi zato, ker tudi generalni pravobranilci so redni člani sodišča.

PAŠEK ŠETINC: In kaj ugotavlja evropski generalni pravobranilec? Da sporočilo Evropske komisije o bančništvu ne zavezuje držav članic, kot je trdila Alenka Bratušek.

ALENKA BRATUŠEK (nekdanja predsednica vlade): Seveda bi mi lahko Evropsko komisijo zaprosili tudi brez tega ukrepa. Ampak so nam že vnaprej povedali, da soglasja za državno pomoč ne bi dobili.

PAŠEK ŠETINC: Medtem ko se guverner Jazbec od lani, ko so prišli na dan podatki, o čudaških stresnih testih, pa nareku centralne banke, dobesedno skriva pred javnostjo, so iz Banke Slovenije pisno izrazili svoje zadovoljstvo. Mali delničarji pa.

Dr. PETER GLAVIČ (mali delničar): Edino naša država je tako mehke hrbtenice, da udari po lastnih ljudeh, zato da bi ugajala onim v Evropi, pa dobila kakšno dobro službo v Evropski uniji ali pa v kakšni banki.

PAŠEK ŠETINC: Eden od glavnih delov sanacije bank je bila ustanovitev državne slabe banke. V institucijo slabe banke je sistemsko vgrajena napaka. Čim hitrejša razprodaja vseh slabih terjatev, ponavadi z minimalnim izkupičkom za državo, a z lahkim dobičkom za slabo banko, ki je bančne terjatve prevzela z orjaškimi diskonti, ki jih sama po sebi vodi v smer dvomljivih, pod mizo sklenjenih prodaj z naprej znanimi kupci, z vonjem po provizijah in nagradah. O tem priča poceni prodaja paketa ACH in v njem tudi Elan ameriški banki, ki jo je ta nemudoma prodala naprej ruskemu skladu z dobičkom 20 milijonov evrov, za kar se na DUTB-ju danes takole izgovarjajo. Kako smo lahko izgubili 20 milijonov evrov?

IMRE BALOGH (glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank): Prvič, številke, ki so prišle v javnost, ne držijo. Drugič, zelo pomembne so okoliščine.ACH je bil pred dvema letoma v zelo slabem stanju. Poslovne in finančne ter tudi notranje težave so poslovni skupini preprečevale razvoj. Obstajala je vrsta resnih tveganj.

PAŠEK ŠETINC: Že nekaj časa je na tnalu slabe banke Sava d.d. Del javnosti svoj prst uperja v Savino preteklost zaradi dveh imen, Janeza Bohoriča in Mateja Narata. A s tem na slabi banki uspešno zakrivajo svoje siceršnje namere, da bi Savo, oziroma njeno edino vredno premoženje, hotele, prodali na enak način kot so prodali terjatve do ACH-ja. Čemu drugemu sicer služijo manevri slabe banke, ki kljub sklepu lastnika o prenosu terjatev do Save na SDH še naprej zagrizeno igra svojo taktično igro za prevzem kontrole nad Savo in se ob tem tudi posmehuje.

BALOGH: Odločitev vlade ni vključevala nobenih navodil, po katerih bi morali delati, nobenih pravil in obveznosti. Pogajanja o občutljivih poslovnih zadevah lahko začnemo šele, ko bo podpisana pogodba o nerazkritju teh zadev. Te pa SDH še ni podpisal.

PAŠEK ŠETINC: V tem duhu slaba banka nemoteno snuje zamenjavo za vodstvo Save in se pripravlja na prodajo. Zato je na mestu vprašanje, s kom so pod mizo že dogovorjeni, za kakšno ceno bosta denimo prodana hotela na Bledu in Moravskih toplicah? In kdo bo pri tem najbolj mastno zaslužil? Bratuškovo, ki je zato politično zaslužna in je bila prepričana, da ji prav zato pripada največja kremna rezina, pozicija evropske komisarke, je zdaj ulovil magnetogram seje vlade, na kateri se je sama predlagala za komisarko.

BRATUŠEK: Nikoli v zvezi s sejo vlade nisem lagala. Nikoli. In še enkrat. Mislite, da bi jaz predlagala Karla Erjavca in Tanjo Fajon na svojo iniciativo?

PAŠEK ŠETINC: Magnetogram je razkrinkal tudi Židana in njegove predloge, kako se izogniti konfliktu interesov. In sicer tako, da naj se vlada s sklepom samo seznani.

DEJAN ŽIDAN (SD): Jaz vedno želim, kadar je možno, da so sprejeti sklepi takšni, da so v skladu s slovensko zakonodajo. To pomeni za sodišče, KPK-jem in ostalimi.

PAŠEK ŠETINC: Pa Karl Erjavec.

KARL ERJAVEC (minister za zunanje zadeve): Ker ni bilo v Sloveniji dogovora, sem se pač pustil tudi s strani predsednice vlade predlagati.

PAŠEK ŠETINC: So sprenevedanje, prikrivanje, izguba spomina, skrivanje in pozabljanje dokumentov in depeš po predalih, tiste osnovne veščine, ki naj jih obvlada politik, da bo pometel s konkurenco?

JANEZ JANŠA (predsednik SDS): Ne more biti samo Slovenska demokratska stranka poklicana k temu boju za normalnost. Ne moramo samo mi, če pretiravam, prelivat kri za to. Tudi drugi so dolžni za te stvari.

PAŠEK ŠETINC: Ja. Spet ta deja vu preobrat prvaka SDS-a podoben tisti nenadni mehkobi in nasmeškom v njegovih javnih nastopih, pred volitvami leta 2004, ko je pozdravljal Zbor za Republiko. Tako nekako zdaj Janša pozdravlja in pričakuje, pravzaprav terja ustanovitev novih strank, da bi vendarle dobil bodoče koalicijske partnerje.

ALEŠ PRIMC (Civilna iniciativa za družino in pravico otrok): Kar pa tiče krvavenja za Slovenijo, sem pripravljen tudi jaz krvaveti. V iniciativnem oboru za ustanovitev gibanja že pripravljamo programsko deklaracijo. In ko jo bomo pripravili, jo bomo predstavili medijem.

PAŠEK ŠETINC: Medtem ko je Aleš Primc že luč, ki sveti za Janeza Janšo, se mu obeta še ena velika sreča. Saj se ga prodorna predsednica Rdečega križa, ki prav te dni odločno odstavlja svojo generalno sekretarko, očitno ne namerava lotiti.

ERIKA ŽNIDARŠIČ: Obstaja kakšna možnost, da postaneta nov obraz levice, če bo potonila Stranka modernega centra? Slabo ji kaže v zadnjem času.

NATAŠA PIRC MUSAR (predsednica RKS): Ne. Politika me ne zanima.

ŽNIDARŠIČ: Definitivno?

PIRC MUSAR: Definitivno.

PAŠEK ŠETINC: In levica v zamrznjenem stanju, še naprej čaka svojega novega princa.