Delo - Mag, 2.11.2009
ZAKON JE BIL DLJE ČASA V PRIPRAVI V tedniku Delo Mag, izdanem 26. oktobra 2009, je bilo na 9. strani zapisano, da se »Mateju Lahovniku, gospodarskemu ministru, ne ljubi uporabljati interneta in brati poslovnih poročil«. Ministru se očita tudi, da je šele po objavi plač menedžerjev v Dnevniku predlagal »zakon, s katerim bi tiste v državnih družbah drastično znižali«. Vse te in še druge trditve v omenjenem prispevku so neresnične in zavajajoče. Vlada je namreč na predlog ministrstva za gospodarstvo (MG) že 22. januarja letos sprejela sklep o priporočilih predstavnikom Republike Slovenije v nadzornih organih gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Republika Slovenija, pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe.
S priporočili se sledi cilju uvedbe enotnega sistema prejemkov iz naslova plače kot tudi nagrad za uspešnost poslovodnih oseb. MG je pravočasno prejelo poročila predsednikov nadzornih svetov, da so gospodarske družbe, kijih sklep zadeva in sodijo v pristojnost ministrstva za gospodarstvo, vladna priporočila upoštevale in uskladile plače poslovodnih oseb. Na MG smo se kljub temu odločili vložiti predlog zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti, ker širše ureja problematiko plač v podjetjih v neposredni ali posredni večinski lasti države in lokalnih skupnosti ter odpravlja anomalije pri izplačanih plačah v vseh družbah, ne glede na to. kateri vladni resor je pristojen. Zakon je dodatna varovalka, saj predvideva tudi sankcije za neizpolnjevanje njegovih določil. Predlog zakona je bil dlje časa v pripravi in nikakor ni res, daje posledica objave podatkov o plačah menedžerjev v Dnevniku. Zakon je namreč le še eden od korakov k zagotavljanju večje preglednosti pri izplačevanju prejemkov v družbah, saj so bile že v okviru novele zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1G) uvedene dodatne določbe glede transparetnosti prejemkov članov organov vodenja ali nadzora, po katerih se v letnih poročilih družb razkrijejo prejemki vsakega člana poslovodstva posebej in se delničarjem predstavijo na skupščinah družb. Prav tako je bila z omenjeno novelo zakona delničarjem dana možnost, da oblikujejo politiko prejemkov vodstev družb in organov nadzora, če to želijo. Zaradi očitnega konflikta interesov pa je bila z novelo zakona (ZGD-1C) onemogočena udeležba članov nadzornih svetov pri dobičku. Stanka Ritonja, služba MG za odnose z javnostjo
Medij: Delo - Mag
Avtorji: Ritonja Stanka
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Pisma
Datum: 02. 11. 2009
Stran: 61