Večer, 09.05.2014
Zahtevajo argumente Sveti delavcev skupine HSE pozvali Košoroka k umiku novih aktov o ustanovitvi in od nadzorni kov zahtevali pojasnila ter argumente, ki sojih vodili k spremembam SREČKO KLAPŠ Potem ko je v ponedeljek začel veljati novi akt o ustanovitvi Dravskih elektrarn Maribor (DEM), Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Soških elektrarn, so se včeraj v prostorih DEM sestali predstavniki svetov delavcev skupine HSE, ki ga vodi Vladimir Šega. Sklenili so, da danes pozovejo direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaža Košoroka, da ta akt umakne, saj menijo, da je bil z načinom njegovega sprejemanja kršen zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, in sicer v točkah, ki zavezujejo delodajalca k posvetovanju pri statusnih spremembah, kar spremenjen način upravljanja zagotovo je, trdijo predstavniki zaposlenih.
"Skupni svet delavcev je sklenil, da bo uporabil vsa pravna sredstva za ugotovitev določb teh aktov. Od predsednika nadzornega sveta HSE (Miloša Pantoša, op. a.) bomo zahtevali pojasnila, na podlagi katerih argumentov je bilo dano soglasje za ukinitev nadzornih svetov in posledično spremenjen način imenovanja direktorjev treh družb," je povzel sklepe Šega. Strah pred odpuščanjem V razpravi, kjer so se oprli na pravna mnenja, so ugotavljali tudi, da obstaja velika verjetnost, da so novi akti o ustanovitvi nični. Čeprav zakon o gospodarskih družbah dopušča tako organiziranost, pa ustava jamči zaposlenim možnost soupravljanja v organih družb. Glede na to, da je na to temo ustavni spor že sprožen v zadevi Slovenski državni holding, bodo počakali na sodbo, ki bi lahko bila precedenčna. "Z upoštevanjem enega zakona ne moraš izničiti drugega," še dodajajo. Silvester Medvešček iz Soških elektrarn dodaja, da so Košoroka že večkrat pozvali, da zaradi stanja v skupini HSE skliče ekonomsko socialni svet, on pa namesto tega izvaja nerazumljive ukrepe. "Zaskrbljeni smo, kaj bodo ti ukrepi prinesli na koncu, ker ocenjujemo, da je to dejanje tvegano, saj ni dodelano do take stopnje, kot bi moralo biti." Tudi o predlogu skrbnikov naložb nimajo dobrega mnenja, saj na seznamu zaposlenih v HSE ne vidijo takega profila ljudi, saj da jih je malo, ki bi elektrarno videli od znotraj, pravijo. Janez Ramšak iz Teša se je vprašal, zakaj se tako mudi in zakaj niso bili zaposleni seznanjeni s spremembami, ki so bile načrtovane za strateško konferenco 22. maja, uveljavljene pa naj bi bile šele julija. Dokončanje investicije v šesti blok Teša je prezahtevno, da bi ga lahko zaupali le enemu človeku, čeprav se bosta upravi Petra Dermola pridružila še dva člana oziroma po novem skrbnika naložb. "Zakaj direktorji in zaposleni o tem še danes nimajo pravih informacij," se je še vprašal. Ramšak se boji tudi odpuščanja zaposlenih v Tešu, ki so v zadnjem letu pod stalnim pritiskom optimiranja stroškov. Prepričan je, da bo v dvoletni fazi prehoda na obratovanje bloka šest, zaposlenih še premalo in ne preveč ljudi, saj bo treba vzdrževati tudi obstoječe bloke, ki bodo v hladni rezervi. Zastoj investicij zaradi posojanja denarja Glede na to, da so DEM že posodile 50 milijonov evrov HSE znotraj denarnih tokov skupine, 22 pa jih ima na voljo še za investicije, Šego skrbi, ali bo ta denar gospodarno porabljen, in še bolj, ali ga bo HSE lahko vrnil. "Načelno v posojanju denarja znotraj skupine ni nič spornega, saj je to stalna praksa, a ta denar je bil pripravljen za investicije v CHE Kozjak in načrtovano gradnjo HE na Muri. Glede na likvidnostne in finančne zahteve HSE bi se pod vprašajem lahko znašla tudi naslednja investicija v prenovo nadzornega sistema HE Fala," razmišlja Šega. Tudi Medvešček vidi problem pri odločanju o investicijskih projektih, ki so prej šli skozi sito nadzornih svetov in strokovnih služb, poslej pa bo lahko o tem odločal Košorok skupaj z direktorji odvisnih družb. "Lahko si predstavljate, kako bo ob tem ravnal katerikoli direktor, glede na določilo 15. člena, po katerem lahko direktor HSE kadarkoli razreši direktorje hčerinskih družb. Skoncentrirana oblast v eni osebi je poslovno zelo rizična." Predstavniki svetov delavcev še menijo, da Teš ni problem le skupine HSE, ampak je problem slovenske države in energetike. Zato ni prav, da se z razvozlavanjem tega vozla ukvarja le HSE s svojimi družbami. O nadaljnjih postopkih se bodo odločali po tem, ko bodo od direktorja Košoroka in nadzornega sveta HSE prejeli pojasnila in argumente, ki so jih vodili k medpraznični spremembi aktov o ustanovitvi. Danes ob 11. uri tiskovno konferenco pripravlja še sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Na njem bodo poleg predsednika Branka Sevčnikarja še predsedniki podjetniških sindikatov v treh elektrarnah, kjer nimajo več nadzornikov. Predstavili bodo pravna mnenja, se vprašali, ali je takšna samovolja lastnika HSE dopustna, in napovedali nadaljnje aktivnosti. "Ne moremo se ne klanjati in ne vtikati" Potem ko smo ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu že v torek zastavili vprašanji v zvezi s spremembami v treh družbah HSE, smo včeraj vprašanja naslovili še na službo za odnose z javnostmi ministrstva. Tam so nam odgovorili: "Glede na veljavno ureditev v RS sta za ta vprašanja pristojna Sod in HSE. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor se v poslovne odločitve HSE ne vmešava." Nekdanji predsednik nadzornega sveta Teša dr. Roman Šturm, ki ga je o tem, da ne vodi več nadzornikov, obvestil direktor Teša Peter Dermol, je včeraj za Večer na vprašanje, zakaj tako nagla sprememba organiziranosti treh družb HSE, odgovoril, da se je o tem sicer že govorilo, a ne, kdaj se bo to zgodilo in ne zakaj. "Verjetno se je sprememba zgodila čez praznike, da se je hitreje brez pompa uveljavila, in jo je narekovala potreba po lažjem vodenju iz enega mesta na sedežu HSE v Ljubljani. Nadzorniki moramo delati v dobro družbe, ki jo nadziramo, in se ne moremo ne klanjati ne vtikati v poslovanje HSE. Seveda pri tem nismo mogli dovoliti odločitev, ki bi bile v škodo Teša." Šturm verjame, da se bo projekt šestega bloka Teša zaključil s predvideno dinamiko. Razume tudi zaposlene, ki so z ukinjanjem nadzornih svetov izgubili možnost soupravljanja družbe in se počutijo odrinjene od dogajanja.
Medij: Večer
Avtorji: Klapš Srečko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 05. 2014
Stran: 6