Delo, 14.06.2014

Žabo kuhamo_pre_počasiBRODET Žabo kuhamo (pre)počasi Tajkunom se v Sloveniji zadnje čase slabo godi. Na akcijo Brežiška zveza smo čakali pet let več kot pri stricu Igorju in stricu Bošku, ampak star brežiški pregovor pravi: Počasi se žaba kuha. Seveda so imeli pri tej brežiški tajkunski zamudi svoje prste vmes tudi številni drugi strici, ampak čas je neizprosen sodnik, trdi Škarpena, ki nikakor ni mogla verjeti, koliko trdih besed je slišala o tokratnem »žabjem« primeru. Kot da ni imel niti enega podpornika. Zamerili so mu mali delničarji, odvetniki, poslovni partnerji, smehljajo se poučeni novinarji, ki so na ta močnik že dolgo čakali, otepajo se ga prav vse politične struje, vključno z Nires in stranko Karbo Pabo, privoščijo mu z vseh strani, cela množica zaposlenih, bivših zaposlenih ... in kdo ve, ali ne tudi desne noge in roke...

Kaže, daje maršalu Petainu zaupal le piranski Peter, ki še zmeraj potrpežljivo čaka, da mu uresniči obljubljeni turistični paradiž na lucijskem blatu. Portorožani bi se morali turizma učiti v Brežicah, ga je hvalil. Nihče od domačih matadorjev pa ni razkril tega, kar so morali povedati mali delničarji s kriminalisti, kako so jim namreč Brežičani do skrajnosti nepošteno lupili domačo kravo. V zadnjih desetih letih so jim izmolzli vsaj 40 milijončkov. Zdaj pa se ti »milijončki« sončijo na Karibih. Ma kaj je kriv maršal Petain, če so mu v Piranu dovolili striženje ovac? Kdo je spustil strica Igorja v Koper? Kdo je bil šef, kije spustil Drejčka in njegove Marsovce v Intereuropo, kdo je prodal ulico ribjih konzerv v Pivko? Kdo spustil sardine v tisto notranjsko reko? Kdo preusmeril Savo na Bernardin in v Istrabenz, kdo je prodal Drogo Hrvatom, kdo povabil Američane, Nemce in druge slabe banke v Cimos? Nina Spinellija Brežičani niso mogli učiti turizma, Marcelu Kralju si ni nihče upal vzeti Solin, Danilo Petrinjaje veselo zgradil prvi tir v Luko pred 50 leti, v Hitu je vladal Danilo Kovačič, dokler niso prišli bratje Poštenjaki. V Luki je prekladal banane in indonezijski premog Bruno Korelič, dokler ni prišel Janez Ivan, kije zahteval peskovnik za Robija. Zakaj si vsi ti strici Janezi in Bojani upajo rabutati češnje na Primorskem? Ker na Krvavcu in na Pokljuki ne rastejo! Krivi pa so tudi lokalni petelini, ker jim greben postrani nosi. Škarpeni začetek volilne kampanje najlepše dene. To zato, ker dobijo upokojenci in delavci regrese, ker vsi gradijo železnice in ceste, vsi preganjajo tajkune in koruptneže, ker so vsi tako socialni, pravično pošteno radodajni, ker bodo dali sladko smetano z medom zdravstvu, ker tako v en glas vpijejo: kultura in prosveta = to naša bo omta, ter so m majhnega človeka, proti davkom in proti neučinkoviti birokaciji. Danes so to povsem drugi kadri, iz njih sije sama svetniška glorija, res velika priložnost za drugačne čase. Prav veseli smo tako bogate izbire. Škarpena že zdaj ne ve, katerega bi obkrožita: tistega, ki deli čokolado na sir, ali tistega, ki bo mazal tartufe najastoge. Še sreča, da bodo volitve šele 13. julija. Kaj bi raje: čokolado na siru ali tartufe najastogu? Boris Šuligoj o žabje kuhi

 

Medij: Delo
Avtorji: Šuligo Boris
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 14. 06. 2014 
Stran: 15