Ostale so le drobtinice Dlje od dopustnega je na začetku junija na prvi ambulantni pregled čakalo 9547 pacientov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To je kar za 9 odstotkov več kot pred mesecem dni oziroma za 27 odstotkov več kot pred dvema mesecema. Dostopnost diagnoz in s tem zdravljenja se tako za bolnike prav nič ne izboljšuje. Ravno nasprotno - poslabšuje se. Kljub temu se je vlada odločila, da bo kar 16 milijonov evrov prostega denarja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja namenila višjim cenam zdravstvenih storitev. S tem se bodo cene zvišale za 2,2 odstotka. Da bo vlada prisluhnila bolnišnicam in drugim zdravstvenim zavodom, ki so nasprotovali pogojevanju dodatnega denarja z več operacijami in pregledi, je sicer nakazala že ob skupščini ZZZS pred dvema tednoma. Takrat so predstavniki ministrstva poudarjali, da z usmerjanjem vsega prostega denarja v čakalne dobe ne bi nujno kaj dosti rešili. Skupščina ZZZS je finančni načrt za letošnje leto začasno umaknila, a se je hkrati zavezala k usmerjanju denarja v čakalne dobe. Po odločitvi vlade tega ne bo mogla izpolniti. Za dodatne operacije in preglede bodo očitno ostale le drobtinice. Nič za dodatne ortopedske operacije? Po ocenah ZZZS bo za krajšanje čakalnih dob letos na voljo le nekaj milijonov evrov, ki so jih razporedili že pred časom. »Nič denarja ne bo za dodatne ortopedske operacije, nič za preglede z magnetno resonanco... Čakalne dobe se bodo še naprej daljšale, zdravstvo pa bo še dražje. Pozna zdravljenja so namreč zahtevnejša. Z usmerjanjem denarja v bolnišnice bo šel denar v poravnavanje njihovih dolgov do dobaviteljev namesto k bolnikom. Ogorčen sem,« je dejal vršilec dolžnosti generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin, ki se strinja, da je vladna poteza sicer smiselna z vidika »varovanja« državnega proračuna, ki so ga razbremenili reševanja bolnišnic iz finančnih težav. Toda bolniki, poudarja, bi morali imeti prednost. Direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek pa nasprotno ocenjuje, da se je vlada odločila pravilno. Bolnišnice so imele veliko stroškov z odpravljanjem plačnih nesorazmerij, za katerega v času krize niso dobile dodatnega denarja, je spomnil. »To je prispevalo k podfinanciranosti javnih zavodov, ki je bila eden od vzrokov za podaljševanje čakalnih dob. Težko bi bilo obljubljati, da bomo z višjimi cenami storitev čakalne vrste odpravili, zagotovo pa jih to lahko pomaga krajšati,« pričakuje Mezek. Tudi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih z vladnimi odločitvami niso povsem zadovoljni. Moti jih, da vlada ni ukinila pogodbenih kazni, ki jih ob nepravilnih obračunih nalaga ZZZS. Prav tako bi si želeli več denarja za amortizacijo, s katerim bi lahko posodobili opremo. Glede na odločitev vlade se bodo ta sredstva povišala za petino oziroma za 16,7 milijona evrov. x 557 dni povprečno čakajo bolniki na operacijo hrbtenice, 430 dni čakajo na pregled v revmatološki ambulanti in na operacije krčnih žil, 386 dni čakajo na ortopedsko operacijo rame. Več denarja za osnovno zdravstvo in rehabilitacijo Dodaten denar je vlada med drugim namenila dodatnim 150 referenčnim ambulantam v osnovnem zdravstvu, boljšemu vrednotenju presaditev srca, širitvi programa za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa Svit na ljudi do 74 leta starosti, rehabilitacijski obravnavi otrok in interdisciplinarnemu rehabilitacijskemu programu v URI Soča ter širitvi zmogljivosti v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih. 

Medij: Dnevnik
Avtorji: Knavs Nina
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 26. 06. 2015 
Stran: 2