Likvidnost v podjetjih je zdaj gotovo najbolj na udaru. Se pa bojim, da je poenotenje kapitalskega trga zelo dolgoročen proces, celo imaginaren, če gledamo s sedanje perspektive. To so tektonske spremembe, ki gredo v pravi smeri, čeprav dvomim, da jih je v nekaj letih mogoče uresničiti,« je ocenil Igor Erker iz družbe Numerica Partners, ki upravlja investicijske sklade. »Ta ideja mogoče pomeni nekoliko manjše transakcijske stroške in poenotena pravila,« o kapitalski uniji meni Matej Tomažin, ki je dejaven pri financiranju start-upov. »Po drugi strani pa danes podjetja dostopajo do kapitala razmeroma brez težav, odvisno od tega, na kateri kapitalski trg vstopajo. Tudi v slovenskih primerih smo videli, da so nekatera podjetja šla iskat kapital na Poljsko, včasih v London. Te poti so znane. Vprašanje je le, koliko olajšati procese pridobivanja kapitalskih virov. S slovenskega »mikrostališča« se kaj bistvenega ne bo spremenilo. Slovenska podjetja in finančni posredniki nismo tako veliki igralci, da bi lahko imeli zelo velike koristi od skupnega trga kapitala, saj ga že danes razmeroma malo uporabljamo.« Kakšnih hitrih učinkov za Slovenijo tudi Eker ne vidi. »Katera podjetja bi bila pri nas sploh primerna za čezmejno finaniciranje? Ni jih veliko. Od podjetja z več miljoni evrov prometa ne moreš pričakovati, da se bo za vire enkovredno potegovalo na mednarodnem trgu kapitala. Težave pri vključevanju v te struktrue imajo že velika podjetja. Za Slovenijo dvomim, da bo kapitalska unija prinesla kakšne posebne učinke, kratkoročno sploh ne, je povedal. Dobra stran nastajajoče kapitalske unije pa je po Tomažinovem mnenju to, da bodo pravila ravnanja veljala za vse enako. »Tudi institucije nadzora bodo malo bolj nevtralne. Od tu izhaja, da bi mali delničarji lahko uživali večjo in boljšo zaščito,« je povedal. Vse te vidike je prejšnji teden v Bruslju poudaril tudi Johnathan Hill, evropski komisar za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov. »Kapitalska unija bo bolje povezala prihranke z rastjo. Ponudila bo več možnosti in boljše donose tako m yareeyalee kot za vlagatelje. Podjetjem bo prinesla več izbire za financiranje različnih stopenj razvoja, investicije bo usmerila tja, kjer bodo najbolj produktivno uporabljene,« je povedal udeležencem konference, ki je bila namenjena predstavitvi predlogov »s terena«, ki jih je komisija zbrala v trimesečni javni razpravi. Hill je povedal tudi, da zelo konkretnih zamisli o tem, kako bi v praksi poenotili kapitalski , trg, še ni. Najprej naj bi se lotili področji, za katera se je v javni razpravi pokazalo, da ža njihovo (prejureditev obstaja jasen interes, saj komisija ocenjuje, da bo tako najlažje dobila podpto" držav članic. »Sogovorniki želijo, naj bomo ambiciozni, hkrati pa želijo, da hitro napredujemo na področjih, kjer je te roogpee,« je komisar povedal o formalnih in neformalnih pogovorih, ki jih je njegova ekipa imela s politiki, potrošniki, regulatorji, podjetniki, vlagatelji, predstavniki finančne industrije ... V praksi to pomeni, da bo komisija skupaj za akcijskim načrtom za Unijo Kapitalskih trgov v jeseni predvidoma objavila predloge za spremembe predpisov na treh področjih. Prvo je prospektna direkiva, po kateri naj bi za določene vrste vrednostnih papirjev olajšali zahteve po razkivanju podatkov, ki jih mora pripraviti izdajatelj, vsebina prospekta pa naj bi bila taka, da bo lažje razumljiva vlagateljem. Drugo področje je poenotenje in določitev jasnih pravil za sekuritizacijo, to je izboljšanje možnosti za banke, da bi na podlagi dolgoročnih plasmajev (na primer hipotekarnih posojil) drugim skupinam vlagateljev prodajale obveznice in takq povečale obseg likvidnega denarja, ki je na voljo za kreditiranje. Tretje področje pa je direktiva Solventnost 2, ki ureja kapitalsko ustreznost za'zavarovalnice, kadar vlagajo na trgu kapitala. Čeprav začne direktiva v celoti veljati šele 1. januarja 2016, se zavarovalnice že pritožujejo nad omejitvami. Želijo si spremembe (znižanje) kapitalskih zahtev za določene kategorije vlaganj v delnice in obveznice podjetij, je bilo razumeti v Bruslju. »Ta pobuda je mogoče nekoliko presenetljiva, je pa res, da bi zavarovalnice verjetno razbremenila. Iz lastnih izkušenj povem, da je trenutno trebapridobiti zavarovalniški kapital za vlaganje v podjetja zelo težko, saj se izogibajo vsem naložbam, ki niso depoziti ali državne obveznice. Za te pa vidimo, da imajo zdaj zelo nizko donosnost,« je menil Erker. KAKŠNO STALIŠČE IMA SLOVENIJA? »Republika Slovenija podpira pobudo evropske komisije, ki se nanaša na Unijo kapitalskih trgov, saj bi lahko pripomogla k učinkovitejšemu financiranju gospodarstva. Slovensko gospodarstvo je še vedno zelo odvisno od bančnega financiranja, zato bi bila ureditev, ki bo pripomogla k drugim (nebančnim) virom financiranja, dobrodošla,« so z ministrstva za finance odgovorili na vprašanje, ali še je evropska komisija s slovensko vlado že posvetovala o tej pobudi in kakšna so pričakovanja Slovenije glede sprememb, ki se pripravljajo. Kaj več vsebinskega nismo izvedeli, ker »kadar o določeni zadevi na ravni EU še potekajo razprave, končnih rešitev še ni moč pojasnjevati in lahko dajemo zgolj načelna pojasnila«. »Trenutno moraš na letalo« »Bolj kot zniževanje ovir za čezmejni pretok kapitala se mi zdi pomembno, da v Sloveniji ustvarimo podporno okolje, ki nagrajuje proaktivne, inovativne in pridne, oziroma jih vsaj ne onemogoča, jim ne jemlje časa za birokratske postopke in jih davčno ne zaduši. Ce bomo uredili to, bodo kapital in visoko kvalificirani kadri sami prišli,« je na vprašanje, kakšni ukrepi za razvoj trga kapitala bi pomagali razmeroma majhnim, a dinamično razstočim podjetjem, odgovoril Marko Guček, direktor in solastnik družbe GoOpti, ki je v nekaj letih močno razširila svoj posel mednarodnih prevozov »od vrat do vrat«. GoOpti je pred nekaj meseci začel intenzivno iskati vlagatelje, ki bi mu olajšali prodor na trge zunaj Slovenije. Pogovarjajo se predvsem s tujimi partnerji, saj so doma izkusili »pomanjkanje pravih skladov tveganega kapitala, ki razumejo besedo tveganje in ne iščejo stootdsotno zagotovljenega povračila vložka, ampak start-up, katerega ekipa in rešitev določenega problema imata zelo velik potencial na globalni ravni,« pravi Guček. »Na tujih, razvitejših trgih je veliko več možnosti, da dobiš prave investitorje in kontakte, ki delujejo globalno ter imajo izjemne izkušnje in povezave. Naš problem je, da nimamo dovolj kadrov in mentorjev, ki bi imeli izkušnje z razvojem malega podjetja v globalno korporacijo,« je še povedal podjetnik. In kaj meni o smiselnosti prizadevanja za zniževanje ovir za čezmejni pretok kapitala v Evropski uniji? »Seveda se mi zdijo smiselna. Sam trenutno nimam rešitev in predlogov, kako bi lahko bilo bolje. Trenutno se je treba usesti na letalo in iti v svet. Delno bo to vedno pomembno, vendar če pride kapital do ljudi laže in prinese tudi določeno znanje, izkušnje iri kontakte, potem je to vsekakor dobrodošlo. Spet pa ni pri nas že sedaj tako slabo. V zadnjih letih se na tem področju dogaja veliko, in kdor je zainteresirali in proaktiven, lahko veliko informacij in kontaktov dobiš že zdaj. DAMJAN VlRŠEK. Igor Erker Matej Tomažin Foto Roman Šipič Foto Uroš Hočevar (Ne)unija kapitalskih trgov relativna globina kapitalskih trgov v posameznih državah, ocenjena po 23 kazalnikih v petletnem obdobju, povprečje Evrope = 100 *> 196 " 165 1156 111 II 11 1 i 11 II i 1 ili 1 1 - r 1 1 1 I I 1 1 1 & i 1 I I 1 1 1 1 1 1 1 i 25 » » 21 19 17 „ i i i 1 1 i I 1 < : I I Illililllllilliiiiis ,l l ||,l l liWill,lili;%ilil, T ,l l MiBifiB l fiM l fiMif l BifiBifiMifi"ifi»i Švica Irska Nizozemska | NorveSka | Evropa | Portugalska | Španija | Ciper | Italija | Avstrija | Malta | Hrvaška j Stovenija | Bolgarija | Litva ] Latvija ' v. Britaniia Danska 'Švedska Islandija Franciia Finska Emona hrezVB Belaiia Nemfiia Grfiia Miška Češka Madžarska Estoniia slovaška Bomuniia Obseg izgubljenih priložnosti Grafika prikazuje oceno, za koliko bi bili kapitalski trgi v Evropi v zadnjih petih letih večji, če bi bila globina trga glede na BDP tudi v manj razvitih članicah na ravni evropskega povprečja. Skladi kapitala in naložb pokojninski skladi zavarovalniški skladi vzajemni skladi* tržna kapitalizacija trg podjetniških sekuritizacija delnic obveznic ▼ ▼ ▼ T ▼ ▼ + 53 %• + 21 % + 48 % +24 % +35 % +27 % vlagateljev Nove izdaje in investiranje obveznice podjetij obveznice, namenjene obveznice z visokim sekuritizacija delnice prve javne tvegani institucionalnim vlagateljem donosom ponudbe kapital ▼ T T T ▼ T T + 16% +18% +19% +23% +16% +32% +32% 400mrdJ ' ?|||^'w||||l 8-mrd$ 425 mrd* ISOmrtlJ 55mr_S 11 np $ DELO Vir.

Medij: Delo
Avtorji: Viršek Damjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 15. 06. 2015 
Stran: 23