Vzajemna bo na poziv AZN odgovorila v osmih dneh od prejema, so včeraj sporočili iz zavarovalnice. Zaradi krivdne razrešitve Averju ne pripada odpravnina, a je napovedal, da bo razmislil, ali bo, sklicujoč se na dobre poslovne rezultate Vzajemne, skušal priti do odpravnine (približno 150.000 evrov) po sodni poti. Izjavil je tudi, da kandidira za člana uprave v Luki Koper. Predsednik nadzornega sveta dr. Jože Bencina je za Večer povedal le, da ne bo nič povedal, ker bodo nadzorniki šele danes dali izjavo za javnost. Ttidi o tem ni želel govoriti, ali njihova odločitev o odpoklicu Averja šele potem, ko je AZN napovedala uvedbo izredne uprave, morebiti pomeni, da skušajo oprati svojo funkcijo nadzornikov. Zakaj niso Boštjanu Averju že prej podrobneje gledali pod prste? Skušali so, a so zdaj okoliščine drugačne in so pomagale pri sklepu o odpoklicu. Do nadaljnjega je dolžnosti predsednika uprave prevzel član uprave Vzajemne Davor Hvala, Boštjan Aver pa ostaja zaposlen v Vzajemni. Zavarovalnica bo o odpoklicu obvestila AZN, na petkovi seji nadzornega sveta pa je bila imenovana kadrovska komisija, ki bo nadzornemu svetu predlagala nove člane uprave. Nadzorniki torej delajo, kakor da AZN ne bi napovedala uvedbe izredne uprave. Agencija ima, potem ko Vzajemno vodi en sam človek, še dodaten razlog za najstrožji ukrep, saj morata po statutu Vzajemno voditi najmanj dva člana uprave (nekateri navajajo, da je član uprave tudi prokurist Franc Henigman, ki je v upravi Vzajemne nekoč že deloval). Razkol v nadzornem svetu O Vzajemni je bilo v preteklih tednih veliko slišati, a malo uradnega. Dejstvo je, da nadzornikom, ki so bili v zadnjih mesecih interesno razklani, ni uspelo do konca izpeljati nekaj minulih sej, ko so bili nekateri za odstavitev Boštjana Averja, drugi proti. Na Averjevi strani naj bi bil dolgo časa nekdanji predsednik nadzornikov Gregor Primic, ki naj bi bil skupaj s članom nadzornega sveta Ivanom Sepaherjem podpisal "bianco" odstopno izjavo (slednji, navaja včerajšnji Mag, celo prej, preden ga je skupščina Vzajemne izvolila za nadzornika). Averja sta podpirala še predstavnika zaposlenih Primož Igerc in Darja Korpar. Gregor Primic tudi pri televizijskih Odmevih nedavno ni znal prepričljivo povedati, kdo je od njega zahteval vnaprejšnjo odstopno izjavo, Boštjan Aver pa je trdil, da je nikoli ni zahteval niti imel. Predsednik nadzornikov, ki je to postal šele pred kratkim, dr. Jože Bencina, predavatelj na ljubljanski Fakulteti za upravo, je bil v teh konfliktih očitno precej nemočen, zato naj bi bil šele njegov glas, ki je prevladal v petkovem glasovanju o odpoklicu (za naj bi bila Gregor Primic in Dejan Rituper), prispeval k Averjevemu odpoklicu. Boštjan Aver seje namreč vseskozi skliceval na dobre rezultate poslovanja Vzajemne, toda kaže, da so ga odnesli s položaja drugi posli. Ne samo osebno sposojanje denarja od Franca Henigmana, kar je po mnenju AZN pomenilo odvisnost nadrejenega od podrejenega, ampak tudi domnevni drugi prijateljski posli z zunanjimi družbami, ki jih bodo verjetno raziskali pristojni organi. Veliko je bilo napisanega o nakupu modela obvladovanja tveganj, ki ga morajo uvesti zavarovalnice v skladu z evropskimi predpisi o solventnosti 2, češ da ga je Vzajemna preplačala, ko bi ga po drugi strani iz Bruslja dobila zastonj. V posel naj bi bilo vpletenih več prijateljskih zasebnih podjetij, ugibanja o udeležencih, ki so se napajali ob Vzajemninih jaslih, <;o prišla do samega direktorja AZN. Dr. Mihael Perman je zatrdil, da ne bo odstopil, ker so mu nekateri pripisovali poslovno sodelovanje z Vzajemno, in da je začel razmišljati celo o tožbi zaradi takšnih namigovanj. O odpoklicu Averja pa je dejal, da to ne vpliva na začeti postopek uvedbe izredne uprave. To bi se lahko zgodilo v dveh tednih, odvisno od tega, ali bo novo vodstvo Vzajemne v to "tiho" privolilo ali pa bo navedbe v pozivu in morebitni odredbi ter kasnejši odločbi izpodbijalo. To bi postopek časovno precej raztegnilo. Nedopustna praksa za demokratično državo V javnosti že nekaj časa krožijo ugibanja, kdo je zahteval od dveh članov nadzornega sveta Vzajemne bianco odstopni izjavi in zakaj. Dr. Borut Bratina, predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, o tem novem načinu vodenja podjetij meni: "Imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta sta natančno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah. Ne poznam možnosti in prakse dajanja bianco odstopnih izjav. Strokovno takšna dejanja ocenjujem kot popolnoma neprimerna, ne sodijo v korporacijsko prakso razvitih držav, med katere, upam, sodi tudi Slovenija. Bianco odstopne izjave se, kolikor jaz vem, uporabljajo le v nedemokratičnih državah v zvezi z volitvami poslancev, ko posamezne stranke od njih zahtevajo vnaprej podpisane odstopne izjave, da jih lahko uporabijo zoper 'neubogljive poslance'." Ali je enako sporno tudi poslovno sodelovanje nadzornikov z družbo, ki jo nadzirajo, o čemer je tudi bilo slišati pri prijateljskem poslovanju Vzajemne, sploh ni vprašanje. Borut Bratina pravi, da takšen konflikt interesov ureja slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb. V Združenju nadzornikov Slovenije, ki mu predseduje Borut Jamnik, sicer prvi mož Kapitalske družbe, pravijo, da v dosedanji praksi česa takega še niso zasledili. Takšna praksa je nedopustna in je v nasprotju z dobro prakso korporativnega upravljanja, profesionalnimi standardi ter etičnim kodeksom Združenja nadzornikov Slovenije, saj gre za neodgovoren sprejem funkcije. Česa takega od člana nadzornega sveta ne sme nihče zahtevati, je povedala generalna sekretarka združenja Irena Prijovič. Član NS mora namreč biti pri opravljanju svoje funkcije neodvisen od uprave in ni vezan na mnenja ali navodila tistih, ki so ga v NS predlagali. Vnaprejšnji podpis bianco odstopne izjave pa pomeni konflikt interesov pri odločanju in nadzoru nad upravo in onemogoča objektivno in samostojno odločanje. Borut Jamnik je za Večer povedal, da je to "popolnoma nedopustno in v nasprotju z dobro prakso korporativnega upravljanja. V principu gre za neodgovoren sprejem funkcije člana nadzornega sveta. Kriva sta torej oba: tisti, ki bianco odstopno izjavo zahteva, in tisti, ki jo podpiše. Pri korporativnem upravljanju je zelo pomemben princip neodvisnosti, s tem ko nekdo podpiše takšno izjavo, pa neodvisnosti ni več. Če je imetnik odstopne izjave nadziranec, je to tako incestni odnos, da ni večjega. Celo poslovni odnos med nadzornikom in nadzirano družbo je manj težak. Samo neodvisni član nadzornega sveta lahko svojo vlogo dobrega gospodarja opravlja brez odvisnosti od kogarkoli." Borut Jamnik je dodal: "V združenju javno izražamo zgroženost nad takšnim razmerjem, saj v praksi še nisem zasledil takega ravnanja." Ni pa želel ocenjevati, ali je Boštjan Aver po vsem tem še zaupanja vreden predsednik nadzornega sveta Kapitalske družbe: "O tem bo moral razmisliti tisti, ki ga je imenoval," je dejal. Upokojenci zbirajo pooblastila Medtem pa je Zveza društev upokojencev z dr. Matejo Kožuh Novak na čelu dosegla, daje uprava Vzajemne objavila sklic izredne skupščine, ki bo 6. novembra. Zveza je včeraj že začela pošiljati pooblastila za skupščino članom, ki so jo pooblastili za sklic izredne skupščine. Verjetno bodo pooblastila zbirali tudi mladi preko svoje organiziranosti in zaposleni na pobudo sindikatov. Uvedba izredne uprave seveda postavlja pod vprašaj izvedbo izredne skupščine, saj naj bi izredna uprava (vodil naj bi jo Dušan Novak, nekdanji prvi človek Adriatic Slovenice v času, ko so tekla prizadevanja za združitev Vzajemne s to zavarovalnico) imela nalogo umiriti zadeve v Vzajemni in pregledati sporne posle. "Toliko problemov v zvezi z Vzajemno odpira vprašanje načina vodenja in njenega nadaljnjega poslanstva v zvezi z dopolnilnim in dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. Gre za zavarovalnico, ki mora zagotavljati optimalna zavarovanja po optimalnih cenah. Če ima presežke, jih mora usmerjati v preventivna dejanja ali znižati cene zavarovanj. In ne more namenjati tako veliko sredstev za marketing in sponzorstva kot komercialne zavarovalnice," je povedal dr. Miroslav Končina, izvedenec za zavarovalništvo. Uvedba izredne uprave postavlja pod vprašaj izvedbo izredne skupščine, saj naj bi izredna uprava imela nalogo umiriti zadeve in pregledati sporne posle

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 10. 2009
Stran: 9