Razlogi za to so v izjemno različnih in nasprotujočih si pogledih na sodelovanje države pri dokapitalizaciji NLB. Medtem ko minister za finance Franc Križanič podpira državno dokapitalizacijo NLB in nasprotuje zmanjšanju lastniškega deleža države v banki, na nasprotnem bregu stoji minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari. Poleg tega velja spomniti tudi na nedavne izjave premierja Boruta Pahorja, da ne verjame več, da mora imeti Slovenija kot majhna ekonomija večinski delež v največji banki. Bolj je naklonjen vstopu tujega partnerja, ki bi imel željo po donosih na dolgi rok. Po tej različici je v igri zmanjšanje lastniškega deleža države v NLB na 25 odstotkov in eno delnico, s čimer bi država ohranila nadzor nad ključnimi odločitvami v banki. Glede na včerajšnjo izjavo ministra Križaniča, da »ministrstvo za finance podpira dokapitalizacijo in razvojne načrte NLB, saj gre za najpomembnejšo finančno institucijo v Sloveniji, stvar lastnikov pa je, katero vrsto kapitala bodo lastniki vplačali, Tier 1 ali Tier 2«, je razumeti, da še vedno razmišlja o vplačilu dokapitalizacijskih sredstev preko prednostnih delnic, ki nimajo glasovalne pravice. A slednje je, vsaj z vidika enega od razlogov, Tki ga za nujnost dokapitalizacije banke navaja uprava, vprašanje brez teže. V banki namreč dokapitalizacijo utemeljujejo z nujnostjo izboljšanja kapitalske ustreznosti glede na količnik temeljnega kapitala Tier 1, kar zahtevajo nova evropska pravila, in s stresnim testom, po katerem bo NLB po Jašovičevih napovedih med analiziranimi bankami na repu EU. Krepitev kapitala Tier 2, kamor se zdaj vštevajo prednostne delnice, tako banki ne zadošča. Z ministrstva za finance včeraj do konca redakcije nismo dobili pojasnil, ali in na kakšen način bo država sodelovala pri dokapitalizaciji NLB. Prav tako odgovora na vprašanje, ali se jim je z belgijsko KBC uspelo dogovoriti, da bo sodelovala pri dokapitalizaciji sorazmerno z lastniškim deležem v višini okoli 30 odstotkov. Ob tem velja opozoriti na neuradne informacije, da naj bi KBC znova skušala z državo skleniti dogovor o povečanju svojega lastniškega deleža v NLB. To naj bi preverjala tudi v Bruslju. Kot je znano, se je KBC morala ob prejemu državne pomoči zavezati, da se bo dezinvestirala. Država je neposredno in posredno približno 48-odstotna lastnica NLB in tega deleža s sodelovanjem pri dokapitalizaciji ne sme povečati brez objave prevzemne ponudbe. Če bi pri dokapitalizaciji sorazmerno z višino svojega lastniškega deleža v NLB, ki znaša okoli 30 odstotkov, sodelovala belgijska KBC, bi v zraku viselo še 22 odstotkov paketa dokapitalizacijskih delnic. Ker so preostali lastniki NLB večinoma mali delničarji, tudi finančni holdingi, ki sredstev za dokapitalizacijo nimajo, bi morala država že zdavnaj odgovoriti na vprašanje, kdo še bo sodeloval pri dokapitalizaciji banke. Precej seje govorilo o Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in International Financial Corporation (IFC), Tki je del Skupine Svetovne banke. Pri čemer pa velja opozoriti, da EBRD ob morebitnem vnovičnem lastniškem vstopu v NLB pričakuje, da bo država lastništvo v banki v doglednem času občutno znižala oziroma banko privatizirala. Slednje izhaja tudi iz pravkar sprejete strategije EBRD za Slovenijo. »EBRD je pripravljena zagotavljati sredstva za financiranje slovenskih finančnih institucij za njihovo rast, predvsem pri širitvi njihovih poslov v države v regiji,« so zapisali v strategiji, poleg tega pa podpirajo nadaljnji umik države iz gospodarstva. Vodstvo NLB pričakuje, da bo dokapitalizacija izpeljana do konca tega leta, skupščina, na kateri bodo delničarji odločali o dokapitalizaciji, pa bo sklicana za september. vesna.vukovič@dnevnik.si barbara. hren@dnevnik.si Skupina NLB ob polletju s 34,6 milijona evrov izgube Skupina NLB je ob polletju zabeležila 34,6 milijona evrov izgube, matična banka pa 20,2 milijona evrov, so po seji nadzornega sveta sporočili iz banke. Na izgubo so po pojasnilih prvega nadzornika NLB Marka Simonetija najbolj vplivale rezervacije. Brez upoštevanja negativnega vpliva rezervacij bi Skupina NLB poslovala s 118,5 milijona evrov dobička, matična banka pa z 81,8 milijona evrov, so še sporočili. Ob tem spomnimo, da je lani Skupina NLB ustvarila 87 milijonov evrov izgube, matična banka pa 23,6 milijona evrov. Sicer pa je z nadzornega sveta odstopil Gregor Dolenc, ki je bil imenovan z izdatno podporo ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija. Med pomembnejšimi odločevalci v vladi je minister za finance Franc Križanič v manjšini tistih, ki ocenjujejo, da mora država NLB dokapitalizirati. Sam ves čas poudarja, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v Sloveniji, toda na odgovor, na kakšen način bo krepil njen kapital, v banki čakajo že skoraj leto dni.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Hren Barbara
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 07. 2010 
Stran: 15