razlika med ustvarjenimi prihodki in odhodki, ki so lani močno odstopali »v prid« zadnjih. Tako je holding lani imel skoraj dvakrat več odhodkov (44,7 milijona evrov), kot je ustvaril prihodkov (19,3 milijona evrov). Tako je tudi holding NFD lani imel enako usodo finančnih holdingov, ki so bili zaradi globalne finančne krize prisiljeni v slabitve svojih naložb. Skupaj je holding lani odpisal za kar dobrih 20,7 milijona evrov premoženja, od tega je 13,5 milijona slabitev posledica prevrednotenja tržnih delnic prek izkaza poslovnega izida, trajnih slabitev pa je imela družba za 7,1 milijona evrov. Med drugimi odhodki je 8,2 milijona evrov odhodkov od izvedenih finančnih instrumentov, 8,3 milijona odpisanih terjatev, obresti za najete kredite pa so znašale 5,6 milijona evrov. Na prihodkovni strani se je v holding NFD lani med drugim nateklo za 1,3 milijona dividend, s kapitalskimi dobički pa je ustvaril 10,4 milijona evrov prihodkov. V holdingu so pojasnili, da so nekatere največje finančne naložbe iz portfelja družbe tudi lani imele nižje tržne cene, kar je negativno učinkovalo na premoženjsko stanje družbe bodisi neposredno v izkazu poslovnega izida bodisi posredno v bilanci stanja. Še zlasti to velja za naložbo v Maksimo Holding, prek katere je Igor Bavčar neuspešno poskušal izpeljati prevzem koprskega Istrabenza in ki je od lani insolventna; poleg tega, da je Maksima Holding velika dolžnica holdinga NFD, predstavlja tudi tveganje v prihodnje, saj trenutno ni jasno, ali bo holdingu NFD uspelo unovčiti terjatve do Maksime. Če mu to ne bo uspelo, bo holding NFD najverjetneje moral odpisati to naložbo, so tudi poudarili v družbi. Bo Savi uspelo reprogramirati posojilo? Predvidoma danes naj bi bilo znano, kako je lani poslovala kranjska skupina Sava. Ta je pred kratkim že objavila poslovne rezultate za matično podjetje oziroma finančni holding Sava, ne pa tudi za skupino v celoti, pod okrilje katere spadajo gumarstvo, nepremičnine, turistična divizija in tako naprej. Kmalu pa naj bi bilo znano tudi, ali bo kranjski Savi uspelo prepričati banke v reprogram skoraj 150 milijonov evrov kratkoročnih posojil (torej tistih, ki zapadejo v poplačilo v enem letu). Poročali smo že, da je Sava s konzorcijem 12 bank z NLB na čelu pred časom začela pogajanja za refinanciranje obstoječih kratkoročnih posojil v eno dolgoročno, ta pa je zdaj menda tako rekoč v sklepni fazi. Po naših podatkih se v bankah nagibajo k reprogramu omenjenih posojil, pri čemer naj bi banke zahtevale tudi dodatna zavarovanja posojil z delom premoženja Save.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 30. 03. 2010
Stran: 9