Pri tem dodaja, da napovedane odstopne izjave Tovšakove nadzorni svet ni prejel. Odstop Tovšakove in imenovanje Sandija Kneza za prokurista Vegrada pa sta bila, kot smo že poročali, pogoj, da Boštjančič ne odstopi. V državnem podjetju PDP, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada, razlagajo, da je Boštjančičev odstop v razmerah, v katerih deluje nadzorni svet, razumljivo dejanje. Hkrati se PDP zdi odgovorno, da v stanju insolventnosti Vegrada Boštjančič opravlja funkcijo predsednika nadzornega sveta do imenovanja nadomestnega člana. »Glede na napovedano odstopno izjavo Tovšakove mora nadzorni svet poskrbeti za imenovanje nove uprave, ki bo izvajala nadaljnje ukrepe, ki so predvideni v zakonu,« dodajajo v PDP. Sicer pa je Boštjančič sejo nadzornega sveta sklical v nedeljo. Druga dva nadzornika - Branka Gabrijel, ki zastopa interese večinske lastnice Vegrada družbe pooblaščenke Vegrad Naložba, in Samo Mastnak, ki v nadzornem svetu zastopa interese zaposlenih, sta sporočila, da za sklic seje niso bili izpolnjeni pogoji, ki bi razjasnili nejasnosti o Boštjančičevem odstopu. Kot pravi Boštjančič, njegov odstop začne formalnopravno veljati, ko poda pisno izjavo. Pri tem zatrjuje, da je v petek le napovedal svoj odstop, če do včeraj ne bi bila izpolnjena pogoja, ki ju je zahteval. Profesor z mariborske pravne fakultete dr. Saša Prelič pa razlaga, da za odstop z mesta nadzornega sveta ni potrebna pisna izjava. »Odstop se uresniči z odstopno izjavo kot enostransko izjavo volje, za katere veljavnost ni predpisana pisna oblika. Mora pa biti izjava resna in izražati pravo poslovno voljo člana nadzornega sveta,« razlaga Prelič. Boštjančič pravi, da v petek ni podprl načrta o finančnem prestrukturiranju Vegrada, ki vključuje predlog za prisilno poravnavo, ker je bil slabo pripravljen, in ne zato, ker nasprotuje izvedbi prisilne poravnave. Toda pri tem opozarja, da se boji, da prisilna poravnava ne bo uspela. »Glavna težava je v poravnavanju tekočih obveznosti in pridobivanju novih poslov, ki morajo biti dobičkonosni,« dodaja. Na dnevni red seje nadzornega sveta je Boštjančič uvrstil tudi delo in nadzor uprave. »Ker so se pojavile govorice o nakazilu denarja v Liechenstein, sem jih želel preveriti. Poleg tega so me zanimala posojila, ki jih je Vegrad odobril družbi pooblaščenki,« razlaga Boštjančič. Po njegovih besedah se mu zdijo smešne izjave Tovšakove, da zgodba o Vegradu predstavlja politično vprašanje. »Zgodba o Vegradu je izključno poslovno vprašanje.« Predsednik vlade Borut Pahor in ministrica za gospodarstvo Darja Radič, ki sta v petek izjavila, da se je zaupanje v Tovšakovo porušilo, zato bi bilo v tem trenutku najbolje, da odstopi z mesta direktorice, včeraj nista komentirala dogodkov v Vegradu. Predsednik SDS Janez Janša pa je dejal, da bi morala Tovšakova iz Vegrada oditi že takrat, ko je prišlo do aretacij zaradi sumov storitve kaznivih dejanj. Hilda Tovšak: Ko bo potrjena prisilna poravnava, za katero sem prepričana, da je realna in da se lahko izpelje, bom dokončno odstopila. Maks Tajnikar: Ne razumem ravnanja Tovšakove, ki tone vse globlje. Na koncu predora ne vidim luči. Imenovanje novega nadzornika lahko traja mesece Ker Boštjančičev odstop začne veljati, ko bodo delničarji na skupščini imenovali novega člana nadzornega sveta, se zastavlja vprašanje, kdaj bi bil lahko imenovan novi nadzornik Vegrada. Da bi delničarji že na skupščini, ki bo v začetku prihodnjega tedna, odločali o zamenjavi člana nadzornega sveta Vegrada, je sicer prepozno. Saša Prelič namreč pojasnjuje, da lahko manjšinski delničarji, ki imajo najmanj pet odstotkov delnic, zahtevajo uvrstitev dodatne točke na dnevni red že sklicane skupščine najkasneje sedem dni po objavi sklica skupščine. Od sklica do izvedbe skupščine pa mora po zakonu o gospodarskih družbah miniti 30 dni. Po Preličevih besedah skupščino običajno sklicuje uprava. »Če pa zahtevajo sklic skupščine manjšinski delničarji na temelju njihove manjšinske pravice, ima uprava na razpolago dva meseca, da jo skliče. V primeru, da uprava v dveh mesecih po pozivu manjšinskih delničarjev ne skliče skupščine, pa lahko manjšinski delničarji zahtevajo sodno pooblastitev za sklic s strani sodišča, ki v takšnih primerih intervenira zelo hitro,« razlaga Prelič. "V primeru Vegrada porušena dobra praksa upravljanja podjetij" Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) Irena Prijovič opozarja, da je v primeru Vegrada porušena dobra praksa upravljanja podjetij. »V prvi vrsti je uprava neustrezno poročala nadzornemu svetu ali pa ga celo ni obveščala o pomembnih informacijah, kar je v nasprotju z dobro prakso,« razlaga Prijovičeva. Po njenem mnenju je bilo v Vegradu nemogoče izvajati neodvisen nadzor glede na sestavo nadzornega sveta; »S tem ko druga dva člana nadzornega sveta nista prihajala na seje nadzornega sveta, pa se je pokazala nemoč predsednika nadzornega sveta, da bi deloval z dolžno profesionalno skrbnostjo,« pravi Prijovičeva. Še posebno pa Prijovičeva opozarja na delegatsko ravnanje predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu, ki v njem ne odloča samostojno, »Njegovo pojasnilo, da ni imel soglasja sveta delavcev, da bi na petkovi seji nadzornega sveta lahko podprl razširitev dnevnega reda z glasovanjem o odstavitvi Tovšakove, je neustrezno, saj se mora vsak član nadzornega sveta odločati samostojno. Očitno v Vegradu posamični interesi prevladujejo nad interesi družbe,« ocenjuje Prijovičeva in dodaja, da bi morali nadzorniki delovati v dobro družbe in temu podrediti ostale interese. Klemnu Boštjančiču se igra s postavljanjem ultimatov ni izšla, od včeraj je predsednik nadzornega sveta Vegrada v odstopu.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastjan
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 08. 2010
Stran: 19