"Večer ima bilančni dobiček zaradi presežkov prejšnjih let, lani pa je, sodeč po neuradnih informacijah, ki jih je mogoče zaslediti v medijih, posloval z izgubo, prav tako tudi letos, zato se bilančni dobiček ne sme razdeliti. Po temeljnih načelih korporativnega upravljanja bi morala uprava Večera predlagati nasprotni predlog, saj njena osnovna naloga ni služenje kapitalu, ampak razvoj in ohranjanje družbe," še opozarja Šega, da je treba zagotoviti nemoteno poslovanje časopisne hiše z najdaljšo tradicijo na slovenskem trgu tiskanih medijev. Vodstvo Večera se kajpak zavzema za to, da bilančni dobiček ostane nerazporejen. "Družba je namreč sredi zelo občutljivega procesa prestrukturiranja, katerega cilj je en sam: stabilizacija poslovanja, večja konkurenčnost družbe in kljub zelo zaostrenim razmeram na trgu ohranjanje vsebinskega nivoja časopisa Večer in drugih edicij. Da bi lahko te procese, ki so ključni za prihodnost hiše, uspešno pripeljali do konca, bi bilo dobro, da bi bilančni dobiček ostal nerazporejen, za kar se je na svoji zadnji seji navsezadnje zavzel tudi nadzorni svet Večera," sporoča vodstvo najstarejšega dnevnega časopisa na Slovenskem. Delov prevzem Večera je bil nezakonit Za osvežitev spomina omenimo, da je časopisna hiša Delo novembra 2008 brez soglasja ministrstva za kulturo, kakor veleva zakon o medijih, sklenila povečati delež v Večeru nad 20 odstotkov. Ne le da Delo ni pridobilo soglasja pristojnega državnega organa, pač pa ni niti zaprosilo za soglasje ministrstva, kakor veleva 58. člen zakona o medijih. Še več, omenjeno določilo navaja, da je tak pravni posel ničen. Zato je toliko bolj presenetljivo, da zdaj svet delavcev družbe Delo ugotavlja, da pri črpanju bilančnega dobička v višini dobrega pol milijona evrov ne gre za izčrpavanje podjetja. "Večer glede na javno objavljene podatke razpolaga z nerazporejenim bilančnim dobičkom iz leta 2011, z bančnimi depoziti in nestrateškimi finančnimi naložbami," ugotavlja svet delavcev Dela. Da morebitna razdelitev bilančnega dobička iz leta 2012 "ne bo negativno vplivala na poslovanje Večera", je ob tem poudaril predsednik Delovega sveta delavcev Brane Piano. Predsednik aktiva Večerovih novinarjev Aleš Kocjan pa opozarja, da ni Večer kriv za nespametne in nestrateške odločitve prejšnjih uprav Dela, prav tako ni kriv, da se mora sedanje vodstvo Dela na ta način ukvarjati z Večerom, v katerem zaposleni so od vsega začetka odločno nasprotovali Delovemu prevzemu in ob tem opozarjali na kršitve predpisov. "Morda bi veljalo upoštevati tudi pravne razsežnosti omenjene zgodbe in ne le poslovnih, ko Delova uprava in tamkajšnji svet delavcev sprejemata in podpirata tovrstne poslovne odločitve, saj je, sodeč po zakonu o medijih, ta pogodba nična in v pravu velja, da je treba nične pogodbe čim prej spraviti s sveta, ne pa na podlagi takšnih poslov vleči poteze, ki so lahko celo za enega izmed udeležencev usodne,"dodaja Kocjan. Barbarski odnosi? O tem, kako bodo glasovali v Slovenski odškodninski družbi, ki obvladuje deset odstotkov Večera, bodo razkrili šele na skupščini, so nam odgovorili, prav tako pa glasovanja ni želel komentirati predsednik uprave Dela Prodaje, v lasti ima sedem odstotkov Večera, Rok Gorjup. Bolj so zgovorni predstavniki malih delničarjev, ki predstavljajo tri odstotke lastništva in ki bodo po napovedih odločno stopili v bran naši hiši. "Smo proti temu, da bi uničevali Večer, in že nekajkrat smo bili pri odločitvah jeziček na tehtnici. Jasno, da bomo tudi zdaj glasovali v korist hiše, ne za izčrpavanje," je pojasnil mali delničar in urednik tednika 7 dni Bojan Tomažič. Miro Petek, nekdanji novinar Večera in mali delničar, pravi: "Kot mali delničar bi si vsakdo želel, da dobi dividendo iz naslova dobička, kakor je bilo v primeru Večera v zlatih časih. Logično je, da želi vsak imeti od lastnine neko korist. Seveda pa se je treba zavedati, da v tiskanih medijih vladajo zaostrene razmere. Raje bi videl, da se Večer konsolidira in da se bilančni dobiček ne počrpa. Dober lastnik ve, da mora vlagati in ne porabiti tistega, kar je na računu. Vprašanje, ki se poraja, je, ali je namera Dela uničiti Večer. Tega skoraj ne verjamem. Delo je v krizi in verjamem, da na trgu tiskanih medijev še ne vladajo tako barbarski odnosi, da bi šli na nož in da bi se želelo neko časopisno hišo uničiti. Delo se skuša reševati, kjer je še kaj. Seveda pa je drugo vprašanje, ali lahko Delo samo sebe sploh resi s potezo, ki za Večer ni dobra." "Skrbimo, da bo Večer prodan" In kaj na dogajanje odgovarjajo v Agenciji za varstvo konkurence? V osnovi mora Delo prodati Večer in domneva, da bo zaradi tega težje prodati Večer, ki mu nerazporejeni bilančni dobiček iz preteklih let omogoča preživetje na neizprosnem medijskem trgu, se direktorju Andreju Krašku ne zdi napačna, vendar še ni pomislil, da bi v tem iskal neposredno povezavo med zahtevano prodajo in oviranjem prodaje zaradi izplačila dividend, ko ima podjetje negativni poslovni izid. "Težko poiščemo neposredno povezavo. Bistvo je, da nerazporejeni dobiček ohranja Večer pri življenju," pravi. Agencija za varstvo konkurence bo še naprej spremljala razvoj dogodkov v Mariboru, potem pa bo naprej ukrepala proti Delu, če še vedno ne bo našlo kupca za Večer. Konkretne poteze, ki jo načrtuje Delo, pa Krašek ne želi komentirati. "Naša naloga je v prvi vrsti poskrbeti, da bo Večer prodan," je rekel. Naslednji korak, ki lahko sledi, če Večer ne bo prodan, je uvedba postopka o prekršku, zaradi česar utegne biti Delu naložena precej visoka globa - celo v višini deset odstotkov celotnega letnega prometa. Aleš Dragar, predsednik sveta delavcev ČZP Večer: "Predstavniki sveta delavcev Večera ugotavljamo, da gre v primeru predloga za izplačilo celotnega lanskega bilančnega dobička Večera za nenavadno spremembo v dividendni politiki, ki jo je imel lastnik Delo v zadnjih petih letih. Ob upoštevanju slabih razmer, ki vladajo na medijskem trgu, in ob dejstvu, da mora Delo v najkrajšem času prodati svoj delež v družbi Večer, bi bilo za lastnika primerno razmisliti, ali s to potezo ne zmanjšuje vrednosti svoje naložbe in s tem otežuje prodajo, ki mu jo je naložila Agencija za varstvo konkurence. Najmanj, kar bi od odgovornega lastnika pričakovali, je, da ohrani dividendno politiko zadnjih petih let, ko je znesek za izplačilo dividend znašal manj kot 100.000 evrov, in to v letih, ko je družba Večer poslovala pozitivno. Ne gre se slepiti, da bi s takšno potezo lastnik poslabšal položaj Večera nasproti konkurenčnim podjetjem in ogrozil poslovne spremembe, ki potekajo, in s tem otežil stabilizacijo poslovanja družbe v prihodnje. Zato lastnika še enkrat pozivamo, da upošteva predlog uprave in nadzornega sveta družbe Večer in pusti bilančni dobiček nerazporejen." Namero Dela obsojata tudi predsednika obeh stanovskih novinarskih organizacij. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamic pravi: "Slovenski dnevniki so v veliko večji krizi kot dnevniki v katerikoli od sosednjih držav. Vzrok je v nepluralnosti večine slovenskih medijev. Danes, ko je zmanjkalo denarja, smo dosegli točko preloma. Dnevniki so brodolomci na splavu sredi oceana. Najmočnejši brodolomec, ki sedi na sredini splava, se je odločil za kanibalizem. Svojega tovariša, ki sedi na robu splava, hoče pahniti v vodo. Delo se je obrnilo proti Večeru. Tu lahko opažamo tudi sledove centralizma, saj brezposelni Štajerec ni tako opazen kot brezposelni Ljubljančan. Slovenski dnevniki se lahko izkopljejo iz krize samo, če bodo začeli upoštevati novinarski kodeks in nehali igrati vlogo podpornikov politične levice." Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik pa poudarja, da kot novinar Večera dobro pozna razmere v lastni hiši in procese, ki v njej tečejo. "A seveda poznam in razumem tudi situacijo, v katero so medijsko družbo Delo pahnili manevri prejšnjih vodstev, ki so zaradi drugih interesov prevzeli Večer. Vsak medij, ki zagotavlja kakovostne informacije in interpretacije ter upošteva visoke profesionalne standarde, je za slovenski medijski prostor in družbo izjemno pomemben, v ta sklop zagotovo spadata tako Delo kot Večer," opozarja Stepišnik. Dodal je: "Zato menim, da je neodgovorno in neprimerno, da lastniki posežejo v katerikoli medij na način, da to ali ogroža njegov obstoj ali pa bi lahko dramatično znižal kakovost medijskih vsebin, ki jih ta zagotavlja javnosti. V tem trenutku o takšni potezi, ki bo imela širše posledice za medijski prostor, razmišlja uprava Dela, in menim, da bi morala pred skupščino svojo odločitev spremeniti." '_______________________( _______________________H j_^^^^^^^^^^^^^^Lu^^H_ ' * W_9^___r B MiW flf '_■■ MMM HHHI * ' i^4-^^1imElS3I_________________I mmmmWmmmWB BM M BK M mO _R II *^> AHLZA _^^H mmmmmmmmmm.BBImAtM MMlBB& r^M > V^____________il^H_B^B_I^^^^K Da bi lahko procese, ki so ključni za prihodnost hiše, uspešno pripeljali do konca, bi bilo dobro, da bi bilančni dobiček ostal nerazporejen, opozarja vodstvo Večera. Na ministrstvu za kulturo se zavedajo zelo težkega stanja na področju splošnoinformativnih tiskanih časnikov v Sloveniji: "Za del tega stanja niso krive le gospodarske razmere in velike strukturne spremembe v panogi, ampak tudi dejstvo, da imamo danes zaradi različnih političnih vplivov medijske lastnike, ki to v resnici niso. V Sloveniji namreč ni panoge medijskega lastništva, ampak so mediji del dejavnosti lastnikov, kar se posledično odraža v tem, da največje časopisne hiše ne vlagajo v kadrovski in tehnološki razvoj. Ministrstvo za kulturo se zaveda, da Delu, kljub prizadevanju, še ni uspelo prodati Večera. Ni pa v naši pristojnosti, da vplivamo na poslovne odločitve Dela kot lastnika Večera glede izplačila dividend."

Medij: Večer
Avtorji: Žišt Franja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 30. 10. 2013 
Stran: 5