»Grad Podvin bi preuredil v prvi hotel s sedmimi zvezdicami v Sloveniji (v svetu jih je le pet), v njem bi bilo 13 sob, vsakabi imela svojega strežaja in rolls-roycea s šoferjem. Poleg gradu bi zgradil depandanso z nižjo kategorijo storitve in tako sklenili prvi del projekta, predviden čas je od tri do sedem let,« nam je povedal lastnik gradu Podvin in idejni vodja novega hotelskega kompleksa Zlatan Kudic, ki o vrednosti naložbe ne želi govoriti. Po naših informacij ahbi prvi del projekta stal med 80 in 100 milijoni evrov. Po navdih v Las Vegas Za drugi del projekta pa bi moral sogovornik zbrati kar 300 milijonov evrov. S tem denarjem bi na zemljišču nasproti restavracije Podvin zgradil podzemni svet v globino 16 metrov, nad nj im pa bi postavil hotel z dodatnimi 300 sobami s petimi zvezdicami. »Zamisel za podzemni svet sem dobil na številnih potovanjih po svetu, ponujal pa biklub oziroma diskoteko, trgovski center, izdelan v slogu starega dela Radovljice ali Ljubljane, če bodo župani pripravljeni sodelovati. Idejno zasnovo sem dobil po kopiji Benetk v hotelu Venetian v Las Vegasu. Namesto prave umetna Postojnska jama Podzemni svet bi ponudil tudi motive Škocjanske aliPostojnske jame v velikosti tisoč kvadratnih metrov. V njej bi tuje goste navdušil nad lepotami Slovenije in v povezavi s partnerji organiziral tudi oglede originalnih znamenitosti, ki so oddaljene le uro vožnje. Gosti se bodo lahko razvajali v centru dobrega počutja, izdelanem po zgledu dunajskih term,« navdušeno pojasnjuje Kudic, ki načrtuje, da se bo naložba povrnila v 20 letih. Drugi del projekta bi lahko uresničili v 13 do 17 letih, odvisno predvsem od vlagateljev in dovoljenj. Mirko Tuš ni dovolj »težak« za Podvin Hotelski kompleks Podvin, ki bi posnemal zunanjo podobo nekdanjega gradu Podvin, opremljen pa bi bil z najsodobnejšo tehniko, želi Kudic v celoti financirati ob pomoči tujih vlagateljev. O morebitnih slovenskih vlagatelj ih pravi, da v Sloveniji sicer je nekaj ljudi, ki bi vložili denar, so pa v teh časih zelo previdni. A celotna naložba, ocenjena na 400 milijonov evrov, je težja kot premoženje Mirka Tuša, najbogatejšega Slovenca z lestvice revije Manager. Svoje premoženje bi morala primakniti še drugi in tretji najbogatejši Slovenec Igor Lah in Darko Horvat. Za primerjavo, kako finančno zahteven projekt je to, povejmo, da 400 milijonov pomeni štiri odstotke veljavnega proračuna Slovenije in 1,5 tržne kapitalizacije NKBM, banke, ki ima več kot 100 tisoč delničarjev. Primanjkuje nam projektantov in gostoljubnosti In katere ovire Kudič vidi pri projektu? »Mislim, da Slovenija nima dovolj izkušenih projektantov, ki bi izpeljali tako zahtevno gradnjo. Hkrati Slovenci ne premoremo gostoljubnosti, kakršno doživljam na potovanjih po svetu. Te se moramo naučiti. V kompleksu bi vsekakor rad ponudil vrhunsko gostoljubnost, to pa je mogoče le, če osebje izučim sam. Alahko se zgodi, da to vrhunsko usposobljeno osebje odide drugam, pabom spet nazačetku,« je nezadovoljen sogovornik. Kot primer energetske in stroškovne učinkovitosti sogovornik navaja, da namerava organske odpadke predelovati v plin, s katerim bi ogreval celoten kompleks, ter poiskati izvir termalne vode. Kmalu prva obletnica zapisa ustave In kratkoročni načrti? V prihodnjem letu bi sogovornik rad zaznamoval 20-letnico slovenske Ustave, kij e bila leta 1991 podpisana v gradu Podvin. Morda še 700-letnico gradu Podvin, prva omemba gradu Podvin namreč sega daleč v leto 1311. •

Medij: Finance
Avtorji: Milač Miloš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 21. 12. 2010 
Stran: 8