»Od 30. aprila oziroma od 5. maja dalje so družbe brez nadzornih svetov, njihova vodstva pa neposredno odgovorna poslovodstvu HSE. Vse tri so družbe z omejeno odgovornostjo, za katere Zakon o gospodarskih družbah ne predvideva nadzornega sveta. Dejstvo je, da je nadzorni svet kot organ oz. instrument primeren predvsem za družbe, ki imajo razpršeno delničarsko strukturo in je namenjen bolj vzpostavljanju neodvisnega nadzora kot pa učinkovitosti korporativnega upravljanja. Skozi leta se je tudi izkazalo, da nadzorniki družb skupine HSE svojega dela kot organ nadzora ne opravljajo v zadostni meri zadovoljivo ter da vodstvom družb neredko služijo kot ščit pred sprejemanjem zahtevnih, zave bijočih in nepovratnih odkx ii:ev. Ukinitev nadzornih si e tov družb skupine HSE je korak k izboljšanju prakse korposativnega upravljanja in k zac siku resne, postopne in cel »vite konsolidacije skupine HSE, med drugim s poudarkoi n na večji stroškovni učinkovitosti poslovanja, nadzorom nad vodenjem investicij, novi sistemizaciji delovnih mest ter poenotenju plačnih sistemov znotraj skupine,« so ukinitev nadzornih svetov v treh slovenskih elektroenergetskih podjetjih utemeljili v HSE. Sindikat in zaposleni na nogah Predsedniki sindikatov v Tešu, Demu in Sengu, Danijel Tajnik, Bojan Majhenič in Gorazd Leban, ter predsednik sindikata energetike Branko Sevčnikar so nad ukinitvijo nadzornih svetov izrazili zaskrbljenost. Bojijo se, da je to le en od korakov do razprodaje energetike, zato ne izključujejo stavke. Sveti delavcev pa so že sprožili postopke na sodišču, v katerih bo le-to preverjalo, ali je bila ukinitev nadzornih sveto skladna z veljavnimi akti, tudi z aktom o ustanovitvi HSE. Generalni direktor HSE Blaž Košorok bo moral v izogib stavki po Sevčnikarjevih besedah vzpostaviti socialno partnerstvo. Sindikalisti dodajajo, da ne sveti delavcev in ne sindikati v nobenem postopku doslej niso bili udeleženi v postopku niti obveščanja, kaj šele soodločanja ali posvetovanja. Bojana Majheniča skrbi, da Košorok dela pod mizo, v veliki tajnosti. »Če ima nekdo dobre namene, da hoče nekaj izboljšati, popraviti, potem to tudi javno pove, javno razgrne,« je dejal. Po njegovem mnenju je v ozadju odprodaja družb iz skupine HSE. Seng, Dem in Teš so tako rekoč obnovljene, v objekte ne bo treba vlagati prihodnjih 20, 30 let, zato so »čudovit plen za velike igralce na evropskem energetskem trgu«. Tudi za Danijela Tajnika je nedavna poteza o ukinitvi nadzornih svetov zaskrbljujoča. Za to po njegovi oceni verjetno ni razlog poslovanje, ampak težnja po zniževanju plač delavcem, odpuščanja v družbah in najbrž rast nekega kapitala na drugi strani, ki mu ne bo kontrole. Gorazd Leban pa je poudaril, da je vodstvo HSE s tem ukrepom izkazalo veliko nezaupanje do dela nadzornih svetov, pa tudi do direktorjev, ki vodijo te družbe. HSE: Huda kri je odveč V HSE pojasnjujejo, da je huda kri med predstavniki socialnih partnerjev povsem neutemeljena ter za njih toliko bolj nerazumljiva in skrb vzbujajoča. »Ob kakršni koli večji spremembi ali jasno artikulirani zahtevi po spremembi v razmišljanju je HSE deležen očitka po centralizaciji. Ta očitek enostavno ne vzdrži resne presoje. Pravno nevzdržni so tudi že kar stalni očitki, da naj obvladujoča družba ne pozabi, kdo jo je ustanovil, navajanje zgodovinskih dejstev in podobno. Dejstvo je, da ima obvladujoča družba zakonsko pravico izvrševati odločujoč vpliv na vodenje poslov odvisne družbe, oblikovanje poslovne politike oziroma na usklajeno delovanje družb v skupini, pri čemer ima možnost bistveno usmerjati odvisne družbe pri odločanju o financiranju in poslovanju. Namigovanja, da naj bi odprava nadzornih svetov pomenila začetek odpuščanj zaposlenih in prodaje odvisnih družb skupine HSE, odločno zanikamo. Nasprotno: skupina kot celota bo obstala le, če bomo korenito spremenili način njenega upravljanja,« je poudaril Blaž Košorok, generalni direktor HSE. DEM lani drugI največji proizvajalec električne energije z 12 milijoni evrov dobička DEM so bile lani drugi največji proizvajalec električne energije v Sloveniji - po količini energije, oddane v slovenski energetski sistem. TEŠ je v omrežje oddal nekaj manj kot 31 odstotkov vseh v Sloveniji proizvedenih količin električne energije, DEM 24,5 odstotka, krška nuklearka pa slabih 22 odstotkov (slovenski del). »V DEM smo proizvedli 2.840 GWh električne energije, kar predstavlja četrtino v Sloveniji proizvedene električne energije. Proizvodnja je bila devet odstotkov nad načrtovano. In to kljub temu da je bila HE Formin zaradi posledic poplav še v spomladanskih mesecih izven obratovanja. Iz poslovanja smo lani ustvarili 75 milijonov evrov prihodkov in 12 milijonov evrov dobička,« je za Štajerski tednik povedal tehnični direktor DEM Andrej Tumpej.

Medij: Štajerski tednik
Avtorji: Zemljarič Mojca
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 05. 2014 
Stran: 5