oblikovanju ali potrjevanju cen zemeljskega plina. Zato so cene zemeljskega plina odvisne od poslovne politike podjetij. V Ljubljani in Celju sta podjetji, ki se imenujeta Energetika, javni podjetji v popolni lasti mestnih skupnosti, kjer mestnim možem ni v ospredju ustvarjanje dobička, ampak normalno poslovanje, ki je v korist meščanom. V Mariboru so razmere nekoliko drugačne. Plinarna Maribor je v popolni lasti koprskega podjetja Istrabenz Plini, to pa je v 51-odstotni lasti Istrabenza, ki ga je do nedavnega vodil Igor Bavčar, 49 odstotkov je v lasti italijanske družbe SIAD, ki se ukvarja predvsem s tehničnimi plini. Istrabenz Plini je postal popoln lastnik Plinarne Maribor v drugi polovici leta 2008, ko je iz lastništva iztisnil male delničarje, med njimi tudi Petrol, ki je imel blizu 8-odstotni delež Plinarne. Sicer pa je Istrabenz Plini že od leta 2000 več kot polovični lastnik Plinarne in je odkupoval lastniške deleže. Ko je občino Maribor vodil še Boris Sovič, je mesto konec leta 2006 objavilo javni razpis za prodajo 34-odstotnega mestnega deleža v Plinarni. Istrabenz Plini, ki je imel že več kot polovični lastniški delež, je za 34 odstotkov ponudil 5 milijonov evrov, kar se je mestu zdelo premalo in zato so ponovili razpis za prodajo mestnega deleža. Na drugem javnem razpisu je Istrabenz Plini ponudil 10 milijonov evrov, torej je ponudbo s prvega razpisa podvojil, za kar mu je mestna občina prodala delež. Istrabenz Plini je kupil Plinarno, medtem ko je nekaj več kot 200 kilometrov dolgo plinovodno omrežje še naprej v lasti Mestne občine Maribor, upravlja pa ga Plinarna. Plinarna v vrhu po cenah v državi Ker je Istrabenz Plini denar namenil za odkup lastništva mesta v Plinarni in za iztisnitev malih delničarjev, je njegova poslovna politika temeljila na tem, da plin prodaja po višjih cenah in tako skuša pridobiti denar, ki ga je v preteklosti namenil za lastniške posege. Vprašanje je, ali je vodstvo Plinarne povsem samostojno pri oblikovanju prodajnih cen zemeljskega plina ali pa se mora prikloniti nasvetom lastnika, ki ga v tolikšni meri ne zanima zadovoljstvo porabnikov kot dobiček podjetja, za lastništvo katerega je moral seči v mošnjo. Odjemalci Plinarne Maribor pa se bodo zagotovo začeli počasi spraševati, zakaj bi morali za okrog petino dražje plačevati zemeljski plin za kombinirano oskrbo, v kateri letno porabijo od 501 do 1500 standardnih kubičnih metrov (to je obračunska enota, merjena pri določeni temperaturi in tlaku). Tisti, ki zemeljski plin uporabljajo samo za kuhanje in ga porabijo do 200 standardnih kubičnih metrov, pa po 28 odstotkov višji ceni kot v Ljubljani. Tudi pregled cen zemeljskega plina, ki ga objavlja Javna agencija za energijo Slovenije, kaže, da Plinarna Maribor ni samo dražja od Ljubljane in Celja, ampak da je v tem pogledu v samem vrhu v državi. Pri plinu za kuhanje je od mariborske Plinarne dražji samo Istrabenz Plini iz Novega mesta, kjer je novomeška občina temu podjetju prodala koncesijo in plinovodno omrežje. Ko pa pogledamo kombinirano oskrbo (kuhanje in ogrevanje) s porabo zemeljskega plina do 1500 standardnih kubičnih metrov, so pred mariborsko Plinarno v slovenskem prostoru Petrol z oskrbo v Rogatcu, Komunalno podjetje Velenje, kjer gre za manjše količine plina, in novomeški Istrabenz Plini. Zemeljski plin Plinarne Maribor je občutno dražji, kot je cena zemeljskega plina, ki ga svojim meščanom dobavljata Energetika Ljubljana in Energetika Celje

Medij: Večer
Avtorji: De Corti Borko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 25. 01. 2010
Stran: 3