Dnevnik, 16.05.2014

V DUTB_gluhi_za_pozive_ministrstva_k_znižanju_plačV DUTB gluhi za pozive ministrstva k znižanju plač Članek z omenjenim naslovom sem prebral v Dnevniku dne 14. maja 2014. V njem se omenja poziv ministrstva za finance Družbi za upravljanje terjatev bank k premisleku o njihovih previsokih plačah v višini 21.500 mesečno. Iskreno verjamem, da je naslov mišljen dobronamerno, ampak v naših očeh žal ni tako, zagotovo bi se dalo napisati tudi kako drugače. Seveda vsakega normalnega državljana najprej šokira popolnoma nerealna višina omenjene mesečne plače, ampak to je druga zgodba, mene osebno moti še nekaj drugega.

Ker sem tudi sam oseba z okvaro sluha, zelo dobro poznam njene posledice, in kot predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj tudi težave, s katerimi se srečujejo naši gluhi, naglušni in gluho-slepi uporabniki. Že kar nekaj časa, še posebno v zadnjem času v tiskanih in elektronskih medijih, opažam poudarjene naslove člankov, na primer: Vlada pri nepremičninskem davku gluha, Klemenčič odstopil, če bo vlada gluha, Vlada gluha za opozorila sindikatov, Vlada gluha in slepa za težave ljudi, Država gluha za male delničarje, Pahor gluh za sindikate, Država bolj gluha od gluhih, Dialog gluhih politikov... Osebno me vedno razjezi, kadar preberem kakšen tak naslov, ker je ta gluhota vedno mišljena v slabšalnem in negativnem smislu. To posledično meče tudi negativno luč na našo invalidnost, še posebno zato, ker smo večkrat ožigosani, da nečesa nočemo slišati, kar seveda ni res, saj dejansko zaradi okvare sluha ne moremo slišati. In predvidevam ter razumem, da ravno to hočejo povedati avtorji člankov, da nekateri določenih zadev namerno nočejo slišati, videti in ne razumeti, ampak vseeno se mi ne zdi prav, da se za to uporablja naša invalidnost v slabšalnem smislu. Pravzaprav sem vedno užaljen, ko preberem kaj takega. Moje mnenje je, da je to diskriminatorna žalitev oseb z okvaro sluha. Ne bi želel delati primerjav z ostalimi invalidi in se omenjenim že vnaprej opravičujem, ampak dvomim, da bi si kakšen uvidevno razgledan in pošten avtor časopisnega prispevka upal napisati, da je določena institucija distrofična, paraplegična, multiplosklerozna, cerebralnoparalizirana, slepa, tetraplegična, dementna, debilna, mongoloidna, idiotska, slepa in opravilno nesposobna ter zmedena, kot da bi jo zadela anevrizma ali možganska kap. Vse to so namreč bolezenska stanja, zaradi katerih so invalidne osebe že tako ali tako v neenakopravnem položaju, v katerem se niso znašle po lastni krivdi, tako kot tudi ne osebe z okvaro sluha. Zato upam, da si zaslužimo spoštljivo, dostojanstveno in človekoljubno obravnavo. Menim, da imamo tudi osebe z okvaro sluha vso pravico do takšne javne obravnave, zato na predlog varuhinje človekovih pravic vljudno naprošam medijski prostor, da se naše invalidnosti javno ne uporablja v slabšalnem tonu za primerjavo slabega dela vlade, države, institucij ali posameznikov. Boris Horvat Tihi predsednik AURIS Kranj

Medij: Dnevnik
Avtorji: Horvat Boris Tihi
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Vaša pošta
Datum: 16. 05. 2014 
Stran: 13