Celotni prevzem bo hrvaška skupina financirala izključno s posojili, kar zdaj uradno potrjuje tudi prevzemni prospekt. Unicredit priskrbela zadnje milijone Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev prevzemni prospekt potrdila šele po tem, ko je Agrokor v njem bolj natančno razkril vire financiranja. Finančno konstrukcijo za prevzem največjega slovenskega delodajalca je Agrokorju uspelo zapreti šele sredi julija, dva tedna po objavi namere za prevzem, je razvidno iz prospekta. Zadnjih 52 milijonov evrov, namenjenih nakupu delnic Mercatorja, je Todoriču zagotovila Zagrebačka banka, članica italijanske skupine Unicredit. Ob tem dodajmo, da ima slovenska Unicredit v lasti osem odstotkov delnic Mercatorja, hrvaški pokojninski skladi, ki jih upravlja družba AZ Fondovi (v solasti Zagrebačke banke), pa še okoli 15 odstotkov. A očitno v Agrokorju pričakujejo, da nekateri večji lastniki Mercatorja prevzemne ponudbe v višini 86 evrov za delnico ne bodo sprejeli. Čeprav je morala hrvaška skupina za celotno kupnino predložiti bančno garancijo, ji namreč prva posojila začnejo zapadati že oktobra. Takrat bo morala francoskemu bančnemu velikanu BNP Paribas Fortis vrniti kar polovico od skupno 100 milijonov evrov posojila, preostanek pa že prihodnje leto. Leta 2017 bo moral Agrokor vrniti tudi 120 milijonov evrov od skupno 210 -milijonskega posojila ruske bančne skupine VTB oziroma njene avstrijske hčerinske banke, leto kasneje pa mu v plačilo zapade še visoko tvegano PIK posojilo v višini 485 milijonov evrov. V vsega štirih letih bo moral Todorič zbrati kar 705 milijonov evrov za poplačilo posojil, namenjenih prevzemu Mercatorja, v kar pa niso vključeni obstoječi dolgovi Agrokorja, bančne obresti in posojilo Zagrebačke banke, kjer datum dospelosti ni znan. Zaloge in trgovine na Hrvaškem Konzumu Mercator bo moral po prevzemu svoje trgovine na Hrvaškem in v BiH oddati v najem Konzumu, o čemer smo poročali pred dnevi. Hkrati s trgovinami bo Konzum prevzel tudi del zaposlenih v BiH in na Hrvaškem, vendar zgolj tiste, ki bodo zaposleni v prevzetih trgovinah. In kaj se bo zgodilo z režijskimi delavci in tistimi, ki svojega dela ne opravljajo neposredno v trgovinah? Sodeč po prevzemnem prospektu so njihova delovna mesta odvisna od »splošnih razmer na trgu«, pri čemer pa velja opozoriti, da bosta Mercatorjeva hrvaška in bosanska hčerinska družba po tem manevru zgolj še navadni nepremičninski družbi. Skupaj s trgovinami in delom zaposlenih bo Konzum »po tržnih pogojih« odkupil tudi zaloge, ki jih ima Mercator v teh dveh državah. Kupnina za zaloge bi morala biti poravnana z denarjem, vendar pa Agrokor kot eno od možnosti navaja tudi verižno kompenzacijo oziroma pobot nasprotnih terjatev. Hkrati z oddajo trgovin na Hrvaškem in v BiH bo namreč Mercator vzel v najem trgovine in prevzel del zaposlenih ter zaloge srbske trgovske verige Idea, ki je v lasti Konzuma in ki že vrsto let posluje z izgubo. Skupini Agrokor se kopičijo dolgovi in kopni kapital Za nakup vseh preostalih delnic Mercatorja bi moral Agrokor v okviru prevzemne ponudbe odšteti še 152 milijonov evrov, potem ko je za večinski delež že plačal 172 milijonov evrov in slovenskemu trgovcu odobril 220-milijonsko podrejeno posojilo, ki bo v naslednji fazi pretvorjeno v delnice Mercatorja. Skupno bi prevzem Mercatorja Agrokor stal do največ 720 milijonov evrov, kar presega kapital hrvaške skupine. Konec lanskega leta je imela Skupina Agrokor 590 milijonov evrov celotnega kapitala, vendar pa ga je 380 milijonov evrov pripadalo manjšinskim lastnikom podjetij (Ledo, Jamnica, Belje, Dijamant, Pik Vrbovec...), kjer Todoriču še ni uspelo dokončati začetih prevzemov. Bistveno višji so dolgovi Skupine Agrokor, ki je konec lanskega decembra dobaviteljem dolgovala 1,67 milijarde evrov, bankam in lastnikom obveznic pa še 1,74 milijarde evrov. Z upoštevanjem dolgov Mercatorja in posojil, s katerimi bo Todorič financiral nakup slovenskega trgovca, finančni dolg njegove skupine znaša že med 3,3 in 3,4 milijarde evrov. Te dolgove bo Agrokor le stežka odplačal s tekočim poslovanjem, saj je njegov konsolidirani dobiček iz poslovanja lani znašal 270 milijonov evrov, kar je komaj pokrilo stroške za plačilo obresti in izgube iz tečajnih razlik. Tako je Skupina Agrokor lansko leto zaključila z manj kot petimi milijoni evrov čistega dobička, kar je okoli štirikrat manj, kot na leto prejme subvencij hrvaške države.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 01. 08. 2014
Stran: 8