Demokracija, 31.07.2014
To so pravzaprav absurdne teze, ki ne vzdržijo minimalne racionalne argumentacije. Omenjajo tudi Teš 6, kaj je s tem? Ko se je ta investicija snovala in ko je bila začrtana, to je med letoma 2004 do 2008, so bile razmere na trgu z električno energijo res bistveno drugačne, kot so danes. Takrat ni nihče verjel, nobeden od strokovnjakov napovedoval, da bodo cene električne energije na evropskih borzah, zlasti leipziški, tako nizke, kot so zdaj. To pomeni, da je lastna cena energije iz Teš 6 izdelana pod predpostavko nizke cene oziroma cene premoga 2,25 evra za GJ. Ta cena je danes bistveno višja, kot je trenutna tržna cena. Kako dolgo bo veljala ta tržna cena, ali se bo v naslednjih 10 letih bistveno dvignila ali se ne bo, od tega je odvisna ekonomika in nasedlost investicije v blok 6.
Menim, da ni druge poti kot ta, da se investicija zaključi. Že zdaj pa je jasno, da bo, če se bo zaključila v letu ali dveh, v prvih letih poslovala z izgubo. Še posebej ob tem, da se očitno popušča pri ceni premoga. Skratka, ne bo veljalo več to, kar je bila dejansko pogodbena zaveza Premogovnika Velenje, kar je bila tudi zaveza bankam, da so odobrile posojila, in državnemu zboru, da je podal garancijo za posojilo. Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta odobrili del posojil, namreč izhajata iz ekonomike projekta, ki temelji na 2,25 evra za GJ. Slednje je torej cena vhodnega energenta. Če bo cena 3,25 evra ali 2,85 evra, kot je slišati, bo to podrlo izračune, kar bo ob nizkih cenah električne energije na trgu dodaten problem, ki povečuje izgubo. To so problemi, s katerimi se bodo vladajoči pač primorani soočiti. Želim jim obilo spretnosti pri njihovem reševanju. Kaj pa državne banke in njihova prodaja? • Banke so dokapitalizirane in so usposobljene za to, da opravljajo svoj posel, zato menim, da jih je treba privatizirati. Poiskati strateške, odgovorne partnerje, ki so pripravljeni za te banke tudi nekaj odšteti. S tem bi lahko zmanjšali javni dolg in tudi pritisk na obresti, kijih plačujemo za najeta posojila. Seveda pa pričakujem od bank, da bodo predvsem učinkovit servis ljudem in gospodarstvu. To je ključno in ne razumem, zakaj bi nekdo kupil banke in se tega ne šel. Zakaj se bojimo? Če nekdo vidi v bankah svoj naložbeni potencial oziroma priložnost, bo te banke zagotovo razvijal. Kdaj bo torej vidno, v katero smer bo šla nova vlada, in kdaj prvi rezultati? Verjamem, da bomo veliko vedeli že ob oblikovanju vlade. Če bo koalicija izjemno leva, če bodo v njej samo DeSUS in SD ter mogoče še ZaAB, potem ne pričakujem bistvenih razlik v politiki, ne v javnofinančni ne siceršnji, kot jo je vodila vlada Alenke Bratušek. Kajti taka koalicija bo zelo raznovrstna bodisi glede privatizacije, bodisi racionalizacije javnega sektorja in bo verjetno iskala rešitve v novih in višjih davkih. Drugače bi bilo, če bi bila koalicija nekoliko bolj pisana, za kar pa skoraj ne vidim možnosti, še posebej ker je Miro Cerar že v startu zavrnil možnost sodelovanja s SDS. Kako bo delovala koalicija, se bo najprej pokazalo ob njenem oblikovanju, nato pa, ko bomo dobili podatke o izvrševanju proračuna za tekoče leto in ob predlogu rebalansa za letos in prihodnje leto. Vse to se bo dogajalo v naslednjih 3 do 4 mesecih. Nekateri omenjajo koalicijo SMC, NSi in SD. Kaj bi pomenila taka koalicija? Verjamem, da so bili Socialni demokrati eden ključnih nasprotnikov zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Zato ne vidim, kako bi z njimi ali z njihovo pomočjo to lahko dosegli. Gotovo bo nemogoče pričakovati takšno podporo tudi iz Združene levice (ZL). To bi bilo pa res absurdno, da bi največji nasprotniki privatizacije, nasprotniki posega na odhodkovno stran proračuna, podpirali neko rešitev. Če seštejemo glasove ZL, SDS in NSi, mislim, da ni dvetretjinske večine, niti z izdatno podporo SD ne. Če ne bodo našli ustreznega dogovora o tem izjemno pomembnem vprašanju, to je, kako stabilizirati javne finance v doglednem času, ki je lahko tudi dve ali tri leta, čeprav bi moral biti ta rok čim krajši, bo velik problem. In glede na to, da verjetno ne bo mogoče nič narediti na odhodkovni strani, še manj očitno pri privatizaciji, bo edino, kar jim bo na voljo za zmanjševanje primanjkljaja uvajanje novih in višjih davkov, kakor je to počela tudi Alenka Bratušek. Če se bo zgodilo slednje, pa bomo zadušili še to gospodarstvo, ki ga imamo. Zdaj imamo vsaj upanje, čeprav menim, da je to precenjeno, da se pač gospodarstvo pobira. Mislim, da se pobira zlasti del izvoznega gospodarstva zaradi okrevanja tujih trgov, kar je dolgoročno spet pod vprašajem. Če torej še dodatno obremenimo gospodarstvo, bo nastala še dodatna spirala povečevanja odhodkov, socialnih transferjev in problem bo čedalje večji, ne manjši. Pozno jeseni bo torej veliko tega jasno in znano in potem bo tudi mogoče napovedati rok trajanja nove vlade. IB
Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Intervju
Datum: 31. 07. 2014
Stran: 38