Spomnimo: hrvaška vladaje Triglav, čeprav je za delnico Croatie ponujal največ (1.012 evrov), iz igre izločila tudi zato, ker še ni imel zagotovljenih prav vseh virov financiranja (del denarja oziroma 102 milijona bi Triglav dobil tudi z lastno dokapitalizacijo, denimo prek kotacije na hrvaški borzi, sto milijonov ima lastnih sredstev). Zdaj se za Croatio potegujeta le dva, in sicer poljska zavarovalnica PZU in hrvaška skupina Adris (ukvarja se s tobakom, turizmom in ribištvom). Prva za delnico Croatie v nezavezujoči ponudbi ponuja okoli 901 evro, druga (ki naj bi sicer imela največ možnosti), pa 790 evrov. Torej glede na ceno obe manj kot Triglav, hkrati pa je pričakovati, da bodo ponudbe po skrbnih pregledih še okleščene. Minus za vlagatelje A za vlagatelje v Triglav bi bil prevzem Croatie najverjetneje slab, so že opozarjali analitiki. Kot je pred dnevi dejal Grega Meden iz KD Skladov, bi bilo za delničarje Triglava morda še bolje, da se Triglav ne bi več širil po tveganem balkanskem trgu. Matej Šimnic iz Alte Invest pa je opozoril: »Morebitni dodatni poskusi za prevzem bi pomenili novo negotovost in kazali na klasično vprašanje agenta in principala. Na eni strani bi dobili upravo, ki si očitno želi hitre rasti in krepitve moči podjetja, na drugi pa večinskega lastnika (državo), ki prek visokih dividend črpa denar in tako daje znamenje, da si tako velikih prevzemnih korakov dejansko ne želi oziroma da potrebuje denar.« Kadrovska mešetar jenja Po neuradnih informacijah v Triglavu dodatno negotovost povzročajo še kadrovska mešetarjenja. Zdajšnji predsednik uprave Andrej Slapar, kije nadomestil pred meseci odstavljenega Matjaža Rakovca, si menda želi poln mandat. Nekateri pa naj bi si na njegovem položaju želeli koga drugega - omenjalo seje, da naj bil predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič (sicer član NS Triglava) naklonjen predvsem zdajšnjemu članu uprave v Petrolu Roku Vodniku, sicer prijatelju finančnega ministra Uroša Čuferja. Stankovič je to zanikal, Vodnik pa tudi: »To ni res. O tem nisem ne razmišljal niti me ni nihče vprašal, ali me to mesto zanima.« Tudi prvi nadzornik Matej Runjak, sicer član uprave Soda, o kakršnihkoli kadrovskih spremembah v upravi - tako pravi -ne ve nič. Ne glede na to pa naj bi v Triglavu razmišljali tudi o nekaterih drugih kadrovskih spremembah, morebitni širitvi uprave. Pozorni naj bi bili predvsem na prodajne rezultate (član uprave, odgovoren za prodajo, je Stanislav Vrtunski). Menda naj bi nekaj ljudi na novo zaposlili tudi v skupini Triglav (v Triglavu INT oziroma hčerinskih zavarovalnicah po Balkanu). Viri omenjajo šefa Presada, sicer nekdanjega prvega človeka Slovenskih železnic Gorana Brankoviča, in nekdanjega člana uprave Soda Kresa Šavriča. Za komentar sta nedosegljiva. Upadanje še ni kritično Matej Šimnic za zdaj poslovanje Triglava še ocenjuje kot stabilno: »Tržni delež sicer upada, a položaj še ni skrb zbujajoč. Bo pa v prihodnje Triglav verjetno moral braniti svoj položaj na trgu. Zato smo v svoji analizi konservativni in do leta 2020 pričakujemo v povprečju le 2,3-odstotno rast bruto premij in še nekoliko manjšo rast dobička. Vseeno ta raven zadostuje za ohranjanje od devet- do desetodstotne stopnje donosa na kapital in s tem ciljne cene okoli knjigovodske vrednosti 24,1 evra.« Čisti dobiček skupine Triglav je bil ob polletju 45,6 milijona evrov, kar je deset odstotkov več kot lani. Bruto premije pa so v tem času pobrali za 496,4 milijona evrov, kar je pet odstotkov manj kot v istem času lani. Šimnic opozarja na izpostavljenost Triglava do podrejenih obveznic in načina vrednotenja delnic NLB in Abanke. »Verjetno bi ta znesek lahko še vedno znašal med 15 in 20 milijoni evrov.« Neuradni viri pa vlagatelje opozarjajo, naj ne računajo preveč na privatizacijo Triglava - odločitev se lahko še precej zavleče.

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Borze in denar
Datum: 22. 10. 2013 
Stran: 10