Z MORS je začelo Črnkovičevo podjetje Rotiš sodelovati leta 1998, ko so z njim podpisali prvo pogodbo o zastopanju maskirnih kompletov. Dve leti pozneje je Rotiš od MORS prejel splošno koncesijo za proizvodnjo vojaškega orožja in opreme ter začel intenzivno trgovati z jeklenimi polizdelki, kot so cevi, pločevina, profili, odlitki in podobno. Vmes sta zakonca Črnkovič povečala proizvodne zmogljivosti in pred petimi leti začela tesneje sodelovati tudi z drugimi državnimi institucijami, ministrstvom za notranje zadeve in civilno zaščito. Leta 2006 seje Črnkovič prijavil na razpis ministrstva za obrambo za dobavo 135 lahkih oklepnih vozil 8 x 8 v višini blizu 280 milijonov evrov. Vhudi konkurenci je premagal Sistemsko tehniko in konec leta 2006 je Črnkovič, sicer tudi sodeveč družb. Ob lastninskem preoblikovanju v začetku devetdesetih so z manjšim deležem v lastništvo Adriacommerca vstopili tudi zaposleni,sčimersejezeloverjetnozačela Mahnieeva podjetniška zgodba. Po letu 1991 je bila dejavnost družbe usmerjena predvsem v upravljanje premoženja, leta 1996 pa je začela širiti dejavnosti v transport, špedicijo in logistiko. Svoj položaj na tem področju je podjetje okrepilo z nakupom deleža v Mercati. Mahniča neuradno omenjajo tudi kot pomembnega kadrovnika na področju pomorstva in logistike pri nas, zlasti pod Janševo vladavino. Mahnič seje pred leti v pogovoru za Delovo sobotno prilogo tudi sam pohvalil, da sta iz družb, v katerih ima ACK pomemben lastniški delež, prišla nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar in član uprave Aldo Babic. Časar je bil predsednik uprave v Ferspedu, Babic pa svetovalec v Intari DZU, ki je upravljala pida Mercata in Mercata 1; Babic je tudi član nadzornega sveta ACK. Dobavitelji iz afere Patria Med debitanti, sicer precej niže, je še en zakonski par, Ivan Črnkovič in Marija Badovinac Črnkovič, lastnika trzinskega podjetja Rotiš, poznanega predvsem iz afere Patria. Podjetje za stike. Holding ACK namreč združuje sedem družb s tega področja, v katerih imaACK prevladujoč vpliv, in sicer koprskega špediterja Adria Cargo, družbo za finančni inženiring Adria Capital Koper, ljubljansko špedicijsko podjetje Fersped, koprskega logista Ferport, podjetje Fiba, Lotrans Šped, z nakupom deleža v Mercati, nekdanji pooblaščeni investicijski družbi, pa ima v svojem portfelju še skoraj četrtino Splošne plovbe. Pred tremi leti sta se Mahniča sicer neuspešno potegovala še za nakup skoraj 30odstotnega državnega deleža v tej pomorski družbi, kije pa na koncu pristal v nemških rokah, in Mahnič takrat ni skrival ogorčenja. Vsaj ko gre za infrastrukturo, je zagovornik nacionalnega interesa. Od leta 2001 sta zakonca Mahnič tudi ladjarja s tremi ladjami. Kot je razvidno iz medijskih zapisov (zakonca Mahnič za pogovor nista bila dosegljiva), je pomorstvo že družinska tradicija Mahničev. Petrov oče Milan je še vokviru jugoslovanske tehnične pomoči pomagal razviti sudansko pomorstvo in bil pred približno pol stoletja najmlajši kapitan v tistem času. Potem ko je Peter otroštvo preživel v različnih državah po svetu, seje zaposlil v koprski družbi, takrat predvsem trgovski, Adriacommerce, kije leta 1989 nastala z združitvijo m Bojana Humar edtem ko je lani tik pod vrh lestvice, na četrto mesto, kot strela z jasnega priletela javnosti dotlej neznana »slamnata« bogatašinja Danijela Rakovič, alterego Boška Šrota, sta se letos na visoko sedmo mesto zavihtela širši javnosti prav tako nepoznana Gabrijel in Petra Rejc, solastnika multinacionalke Efaflex s sedežem v Nemčiji, ki proizvaja hitrotekoča vrata. Zgodba je za slovenske razmere fascinantna. Podjetje s sedežem na Bavarskem, M so ga začeli graditi leta 1974, danes zaposluje 800 ljudi, temelji na lastnem razvoju, prodaja pod lastno blagovno znamko in ima podružnice v različnih državah po svetu, v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Sloveniji, Veliki Britaniji, na Češkem, Poljskem in na Nizozemskem. O Rejčevih in Efaflexu pišemo v posebni zgodbi na strani 40. Mahniča pomorska magnata Tudi visoko, na 16. mesto, sta se uvrstila Peter in Anica Mahnič. S pomorsko-logističnim holdingom ACK sta ustvarila lepo premoženje, ki smo ga ocenili na 44 milijonov evrov. Čeprav je njuno ime javnosti manj znano, velja Peter Mahnič za nekakšno sivo eminenco slovenskega pomorstva in logilavec premierja Janeza Janše, ko je bil ta v začetku devetdesetih let obrambni minister, sklenil pogodbo oziroma 'posel stoletja', kot so ga poimenovali mediji. Posel, ki je od vsega začetka zaradi domnevnih in ugotovljenih nepravilnosti dvigoval prah, je prerasel v eno največjih korupeijskih afer pri nas, ki je lani pred parlamentarnimi volitvami segala prav do državnega vrha in na katere epilog še čakamo. Sicer pa podjetje že več let dosega lepe stopnje rasti, tudi še pred podpisom razvpite pogodbe, tako po številu zaposlenih, prihodkih in dobičku, ki je najbolj poskočil (za več kot sto odstotkov) leta 2007. Čeprav se morda zdi, da Rotiš živi od državnih jasli, podatki kažejo, da so prihodki iz tujine že od leta 2001 vsaj enkrat presegali prihodke, ustvarjene na domačem trgu. Uspešni Intering Holding dat dva nova obraza Intering Holding je z dobrim poslovanjem ne le krepko povečal premoženje starega znanca naše lestvice Stanka Polaniča (več o tem v posebnem članku o največjih skokih), temveč dal tudi dva nova obraza, ki sta sicer bila že doslej solastnika tega holdinga, vendar ju je na lestvico uvrstilo šele njegovo izredno poslovanje. Jožef Horvat se je s skoraj 40 milijoni evrov uvrstil na 19. mesto, Anton Ravnic pa je z devetimi milijoni evrov manj na repu trideseterice. Managerji lastniki Managerjem, ki so se na lestvico uvrstili z odkupom podjetij, ki so jih vodili, so se letos pridružili še štirje. Dušan Sešok in Jože Godec sta skupaj z okoli 50 managerji, združenimi v družbi Maos, s prevzemom Iskre v pičlih treh letih ustvarila solidno premoženje: prvi 24 milijonov evrov, drugi pa 21,5 milijona evrov. Nakup, kije stal 39,5 milijona evrov, so skoraj v celoti financirali s posojili (zavarovali so jih z zastavo delnic Iskre), ki so jih vrnili tako, da V Sloveniji najbrž ni gospodinjstva, ki ne bi vsaj poskusilo Pečjakovih zamrznjenih dobrot. Stane Pečjak in žena Anica sta si z njimi ustvarila lepo premoženje. Jože Godec (levo) in Dušan Šešok sta z managerskim odkupom Iskre naredila posel življenja. Peter Mahnič je nekakšna siva eminenca slovenskega pomorstva ter logistike in sta skupaj z ženo visoko na lestvici. Rotiš v lasti Ivana Crnkoviča in njegove žene, poznanega predvsem kot dobavitelja razvpitih oklepnih vozil Patria, že vrsto let dosega lepo rast, kar jih je letos postavilo tudi na našo lestvico. ki je lani ustvarilo veliko večino od 22 milijonov evrov prihodkov od prodaje skupine Marles, in tretjino hčerinskega podjetja Marles PSP. Poljanšek je pritegnil tudi pozornost inšpektorjev ATVP in kriminalistov, ki pa so po besedah Poljanska ugotovili, daje bil prevzem izpeljan zakonito. Drugačna pa je zgodba še enega novinca, embeojevca Izidorja Krivca. Direktor Celjskih mesnin, ki so širši javnosti znane predvsem po blagovni znamki Z'dežele, se je na 26. mestu znašel z dobrimi 33 milijoni evrov premoženja. V lastniško strukturo podjetja je Krivec skupaj z nekaterimi drugimi managerji, združenimi v družbah Tkanina Nova in Utrinek Prebold, vstopil spomladi 2006. Delež so odkupili od mesarja Štefana Straška in kmetijskih zadrug Celje ter Petro vče. Kot je takrat pojasnil direktor Krivec, naj bi se branili pred sovražnim prevzemom iz tujine. Tedaj je imel Krivec v lasti desetino Celjskih mesnin, delež pa je do danes povečal na 69 odstotkov. Družba vsako leto povečuje tako prodajne prihodke kot čisti dobiček in vlaga v razvoj. Pistotnikovi in Mladenovič veliki zaposlovalci Na razmeroma visokem mestu za novinca se je znašla tudi družina Pistotnik, lastnica podjetja za varovanje Sintal. Ovrednotili smo ga na dobrih 35 milijonov evrov, uvrstitvi na lestvico pa je botrovala postopna koncentracija podjetij v skupini, kar veča vrednost celotne skupine. Gre za uspešno podjetniško zgodbo, ki se je začela leta 1991. Danes je v tem koncernu 12 podjetij, redno zaposlenih je nekaj več kot 1400 ljudi, prihodki skozi leta lepo rastejo in so lani dosegli dobrih 50 milijonov, čistega dobička pa je bilo blizu tri milijone evrov. Kriza jim gre celo na roko. Kot je spomladi povedal predsednik uprave konso prodali eno svojih največjih naložb, četrtinski delež v Iskri Avtoelektriki. Kupnino so si izplačali skozi dividendo. Poleg tega sta Šešok in Godec tudi močno povečala delež. Poleti je po medijih zaokrožila anonimka, da so s takšnim servisiranjem posojil izčrpavali družbo, Godec pa je dejal, da niso prevzemali nič drugače kot drugod v Sloveniji in po svetu ter da podjetja niso kupili zato, da bi ga osiromašili. No, takšno pojasnilo pa najbrž ne bi pilo vode v primeru Marlesa. Nekoč član priljubljene glasbene skupine Agropop Leopold Poljanšek je podjetje prevzel lani z domnevno netransparentnimi transakcijami in izigravanjem prevzemne zakonodaje. Kmalu po nakupu je namreč začel prodajati nekatere naložbe, denimo 23-odstotni lastniški delež hčerinskega podjetja Marles hiše Maribor, Štirje novi gradbeni bogataši Gradbincem na lestvici so se letos pridružili še štirje: Zlatko in Vera Sraka iz Energoplana, Ivan Cajzek iz družbe GIC, družina Žigante iz podjetja Makro 5 Gradnje in Blaž Mlinaric iz mariborskega MTB. Zanimivo bo spremljati, kako se bodo ta podjetja uvrščala prihodnje leto, saj gradbinci letos krepko občutijo krizo. Najbolj na udaru so tisti, ki gradijo stanovanjske in poslovne objekte za trg in imajo ob mrtvilu na nepremičninskem trgu resne težave z odplačeva-Nova bogatašinja Ženski izbrani vrsti se je pridružila še ena iz vrst podjetnikov, Dragica Razboršek, direktorica in lastnica Prve finančne agencije. Lastno podjetje je ustanovila pred štirimi leti, ki zelo hitro rase. Zanimivo je, da sta obe ženski, ki sta na lestvici samostojno kot podjetnici, iz finančne industrije. Razborškova je bogate izkušnje dobila tudi kot upraviteljica stečajnih postopkov in prisilnih poravnav ter kot stalna sodna izvedenka za ekonomijo, finance. Več o novopečeni bogatašinji v posebnem članku na strani 52. cerna Robert Pistotnik, morajo tisti, ki imajo premoženje, v težkih časih tega še bolje zaščititi. Sintal je eden največjih zasebnih zaposlovalcevvSloveniji in največja družba za zasebno varovanje. Pred konkurenco je tudi zaradi nenehnih tehnoloških izboljšav svojih varnostnih sistemov, saj nekaterih rešitev, ki jih želijo ponuditi kupcem, ni na trgu ali pa so predrage. Če bosta Pistotnika podjetje vodila z dosedanjim tempom, bosta v prihodnosti redna gosta na naši lestvici. Med velikimi zasebnimi zaposlovalci je še eno novo ime, podjetje za proizvodnjo in montažo strojne opreme Montavar Metalna nova oziroma Goran Mladenovič, ki zaposluje kar 1700 ljudi. BOGATAŠI _ __._ w ocena premoženja priimek in ime družba 2009 (v mio EUR) Rejc Petra in Gabrijel Efaflex 68,5 Mahnič Peter in Anica ACK 43,9 Horvat Jožef Intering Holding 39,6 Pistotnik, družina Sintal 35,1 Krivec Izidor Celjske mesnine 33,1 Ravnic Anton Intering Holding 30,6 Breznik, družina Fibmarkt 28,2 Šešok Dušan Iskra 24,0 Pipan Boris Etra 33 22,7 Godec Jože Iskra 21,5 Sraka Zlatko in Vera Energoplan 20,1 Forštner, družina Fori 19,7 '" S. Otiver SLO 18,8 Aleksander Sašo Kastelic Tomaž Traffic Design 16,9 Šenk Anton in Verica Inotherm 16,7 Cajzek Ivan GIC Gradnje 16,6 Črnkovič Ivan in Črnkovič R js 165 Badovinac Marija Žigante, družina Makro 5 Gradnje 16,2 Mohar Marko MoharSatler investicije 15,9 Satler Matjaž Mohar Satler investicije 15,1 Pogorelec Tomaž BDP Fida 15,0 Pečjak Stanislav in Anica Pekarna Pečjak 14,8 Mladenovič Goran Montavar metalna nova 14,7 Knez Silvester Monting SK 14,4 Udovič Jože Rem 14,3 Jager, družina Jagros 14,2 Dotamič Boris GPG 14,0 Furlan Marino in Marjeta Intra Lighting 14,0 Poljanšek Leopold Marles 14,0 Češko Sandi Studio Modema 13,9 Krempl Robert in Daniela Reflex 13,8 Krznar Zvonko Stitlmark 13,5 Razboršek Dragica Prva finančna agencija 12,7 Batagelj Marjan in Dolenc &c 126 Batagelj Katja Glavina, družina Monteko 12,5 njem posojil. Drugi, denimo tisti, ki gradijo za znanega kupca, na primer Makro 5 Gradnje, pa krizo občutijo manj. Med novinci je vdrugi polovici lestvice tudi nekaj takih, ki so z gradbeništvom povezani. Družina Krempl v podjetju Reflex že skoraj tri desetletja razvija in prodaja izdelke iz izolacijskih, kaljenih in lepljenih stekel, kot so zimski vrtovi, tuš kabine in hladilniška vrata. Trebanjski Rem, lastniku Jožetu Udoviču smo naračunali dobrih 14 milijonov evrov premoženja, je specializiran za proizvodnjo zabojnikov in montažnih objektov, kijih večinoma prodaja Trimu. Tik pred podjetje Rem se je uvrstila še ena lanska gazela, in sicer v savinjsko-zasavski regiji, laški Monting SK v lasti Silvestra Kneza, ki izdeluje stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne. Vsi ti bodo po pričakovanjih krepko občutili krizo, kakor tudi podjetje Fibmarkt v lasti družine Breznik, ki izdeluje železne konstrukcije za uporabo predvsem v gradbeništvu. Za letos namreč načrtujejo okoli 25 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je tri milijone evrov manj kot lani. Bogastvo z rogljički Med bolj znanimi svežimi obrazi na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev so Pečjakovi, vodilni slovenski proizvajalci zamrznjenih izdelkov iz testa. Začetki blagovne znamke segajo v leto 1972, ko je današnji solastnik podjetja Stane Pečjak skupaj s prijateljema ustanovil obrtno delavnico za proizvodnjo keksov na Vrhniki. Sest let pozneje je Stane Pečjak zapustil skupno delavnico in s partnerjem začel izdelovati testenine iz svežih jajc. Leta 1984 so proizvodnjo prenesli na Škofljico. Kot je mogoče prebrati na njihovi spletni strani, v tistem času zaradi predpisov niso smeli uvažati sodobnih strojev, ustreznih domačih pa ni bilo. Izgubo jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let so tako dočakali z zastarelimi stroji. V tem obdobju je bil sproščen še uvoz testenin in podjetju so se obetali težki časi. Vendar so našli novo tržno nišo, zamrznjene izdelke, kot so rogljički, zavitki, svaljki in cmoki. Take ponudbe na slovenskem trgu takrat še ni bilo, zato so porabniki izdelke lepo sprejeli. Leta 1994 so proizvodnjo testenin preselili na novo lokacijo v Trzin, leta 1998 pa tja preselili še proizvodnjo zamrznjene hrane. Veliki podvig Tomaža Lovšeta ostaja prodaja Diners Cluba Adriatic, s katero je po naših podatkih iztržil 65 milijonov evrov. Del kupnine je naložil nazaj v posel s kreditnimi karticami Diners, saj je kupil Diners Club Italia, s katerim si obeta veliki met na italijanskem trgu. Hkrati je izplačal partnerje v Diners Club SLO. Razliko kupnine je neuspešni sanator Peka vložil v kopico drugih naložb, s katerimi se rad pohvali, tudi to, da jim niti finančna kriza ni prizadejala več kot praskice. Tako nam je povedal, da delniški portfelj upravljajo pri vodilni investicijski banki Goldman Sachs, da ima denar v »hedge skladu«, ki ga upravlja Paulson & Co, ki je pridobil, ker je stavil na nepremičninsko krizo. Dodal je, da je kupoval zajeten sveženj nepremičnin v ZDA, ko so cene teh dosegle dno in da si obeta lep zaslužek. Vsekakor je Lovše vešč marketinga in prodaje v vseh pogledih, tudi ko mora prodati lastno ime. Njegova jahta v Monaku je po pripovedkah izbrancev, ki so bili tam, pa tudi po Lovšetovih navedbah, gostila že nekatere težke kalibre finančne industrije. Lovše je takole komentiral našo oceno: »Spoštujem vaš trud pri sestavljanju lestvice in oceno premoženja. Za svojo uvrstitev na vaši lestvici nimam komentarja. Družbene razmere in stanje duha je takšno, da bi bil vsakršen komentar neprimeren. Upam, da ste uvrstili nova imena, saj je treba ljudi vzpodbuditi, da je Slovenija še vedno lahko dežela priložnosti.« Hetem Ramadani je kosovski Albanec, ki je v začetku devetdesetih let prišel v Slovenijo in tukaj ustanovil podjetje Salbatring International. Podjetje je postalo eno vodilnih v trgovini na debelo z naftnimi derivati. Umešča se kot posrednik, broker, med kupci in prodajalci, ob tem pa v svojih bilancah kljub preprodanih več kot pol milijona ton naftnih derivatov nima omembe vrednih nepremičnin ali zalog. Hetem v podjetju Salbatring, ki ga je poimenoval po svojih treh hčerah, preživi le še nekaj ur na teden, pa vendar je to podjetje s približno 15 zaposlenimi lani podeseterilo prihodke, na 591 milijonov evrov, ob približno dveodstotni proviziji pa ustvarilo skoraj dva milijona evrov čistega dobička. Podjetje smo ocenili z našim modelom, v katerem smo mu pripisali nizke dolgoročne stopnje rasti dobičkov. Za to smo se odločili, ker poslovni model podjetja deluje tam, kjer je potreba po posrednikih velika. Z umirjanjem napetosti v jugovzhodni Evropi in količinah nafte, ki postajajo vabljive tudi za konkurenco in prodajalce same, podjetje dolgoročno ne bo več dosegalo takih stopenj rasti. Ramadani naše ocene ni želel komentirati. novana hitrotekoča vrata (dvižna rolo vrata). Uprava podjetja je v Bruckbergu na Bavarskem, od tam pa vodijo prodajno mrežo in pokrivajo vseh pet celin. Gabrijel in Petra Rejc sta lastnika polovice koncema, druga polovica pa je v lasti družine Sevsen. Koncem ima hčerinske družbe v Sloveniji, Češki, Poljski, Nizozemski in Avstriji. V slovenski družbi je Petra Rejc lastnica 20 odstotkov družbe, 80 odstotkov pa ima matična nemška družba. Efaflex ima v Nemčiji še več hčerinskih podjetij in podružnic za podporo proizvodnji. Poleg proizvodnih družb imajo po vsem svetu kopico manjših trgovskih družb in logističnih podjetij, namenjenih širjenju prodaje. Podjetje je bilo ustanovljeno pred 35 leti in danes zaposluje več kot 800 ljudi. Ocene njunega premoženja lastnika nista želela komentirati. 0 njuni uspešni zgodbi si lahko več preberete na strani XY. Če smo lani njegovo čisto premoženje ocenjevali še na 133,1 milijona evrov, pa sta lansko in letošnje leto prizadejali Pečečniku kar nekaj udarcev. Naj spomnimo, daje Pečečnik večino svojega premoženja skoval z družbo Elektronček Group, ki je ena najprodornejših v svojem segmentu igralnih avtomatov na svetu. Polovico družbe je Pečečnik, ki seje v zadnjem letu večkrat oglasil kot potencialni Danes je Joc Pečečnik že prepoznan v javnosti kot eden najpremožnejših Slovencev. Predvsem zna navdušiti s svojo odkritostjo in včasih, se zdi, celo s filantropskim podpiranjem športnih dejavnosti. rešitelj propadajočih podjetij, leta 2005 prodal Aristocrat Leisure Limited. Večino svoje kupnine je Joc, ki je po lanski zmagi levice financiral žurko v Ljubljani, naložil v nepremičninski projekt obnove štadiona za Bežigradom in gradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa ter podpiranje nogometnega kluba Interblock. Partnerstvo z Mestno občino Ljubljana pod taktirko Zorana Jankoviča, ki smo ga pogosto videvali tudi na tribunah ob tekmah Interblocka, in Olimpijskim komitejem Slovenije je vezalo več kot dvajset milijonov evrov Jocovega kapitala na jambor ladje, ki, vsaj zdi se, da pluje nikamor. Drugi udarec je bil oster upad gospodarstev na določenih ključnih trgih, kamor prodaja svoje tudi nagrajene igralne aparate. Izstopala je Španija, to pa je vodilo v osip prihodkov Elektrončka in posledično močno zmanjšano oceno vrednosti preostalega deleža v družbi, ki ga drži Pečečnik. Brez pridobitve licence v Nevadi, ki omogoča Elektrončku rast v prihodnjih letih tudi v prihodnosti in katere širitveno sedanjo vrednost konservativno ocenjujemo na slabih 60 milijonov evrov, bi bil upad še ostrejši. Končna ocena je sestavljena iz ocene deleža v Elektronček Group z vključeno širitveno vrednostjo in naložb v Bežigrajski športni park in drugih podvigov. Pečečnik ocene ni želel komentirati. Astrologi mu napovedujejo dobro leto (več na strani XY). ločevala od začetka uresničevanja projekta, ki bo krona vseh nepremičninskih projektov v glavnem mestu. Rušenje starega Kolizeja se bo lahko začelo, na njegovem mestu pa naj bi zrasla koncertna in operna dvorana, skupno velika skoraj 84 tisoč kvadratnih metrov, ob objektu pa bo tudi stanovanjski in poslovni stolp z največ 18 etažami, stanovanjska vila in trgovski objekt. Celotna vrednost naložbe je 180 milijonov evrov. A začetek gradnje se krepko odmika od leta 2012, kot si je sprva zamislil Anderlič. Gospodarska kriza je prinesla veliko negotovosti na nepremičninskem področju, banke so previdnejše, vlagatelji bodo v projekte morali vlagati več svojega kapitala, donosnost pa bo zaradi nižjih cen najverjetneje upadla. Zaradi vsega tega smo KID predvideli bistveno manjšo rast dobička in kosmatega denarnega toka iz poslovanja v bližnji prihodnosti, kar je kljub dobrim rezultatom v preteklem letu botrovalo manjši vrednosti premoženja družine Anderlič. Sicer je KID, ki smo ji na podatke iz leta 2006 lani napovedovali 20-odstotno stopnjo rasti čistega dobička, to napoved v letu 2007 uresničila, so pa lani čisti dobiček načeli stroški financiranja. V letu 2008 je imela slabih 65,2 milijona evrov konsolidiranih prihodkov in 3,2 milijona evrov čistega dobička. Anderlič pravi, da je naša ocena v primerjavi z lansko glede na bilance iz leta 2007 in 2008 preveč zmanjšana, vendar pa smo zgoraj opisali, zakaj je prišlo do tega. Letos je Zidarju uspelo povečati koncentracijo v lastniški strukturi tako, da je k družbi Delfi pripojil SCT in ukinil Delfi, Delničarji Delfija so s tem postali delničarji SCT, dolgovi Delfija pa so postali dolgovi SCT. Glavna težava STC ostaja velik delež gradnje za državna in paradržavna podjetja in zelo malo lastnih projektov ali projektov za nedržavne stranke. V izračunu smo upoštevali, da je v letošnjem letu SCT sicer precej manj aktiven, vendar je podjetje lani poslovalo precej uspešno, kar tudi povečuje vrednost Zidarjevega premoženja. Oktobrska skupščina je pokazala, da bo Zidar kmalu iztisnil tudi male delničarje SCT, Ob koncentraciji lastništva se bo moral Zidar lotiti še finančne sanacije svojega podjetja, ki jo zdaj, kot kaže, rešuje s slabim plačevanjem svojih dobaviteljev. Skupina Glotis ima namreč za okoli 180 milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev, ob tem pa ima 134 milijonov evrov terjatev do kupcev in nedokončane proizvodnje. Poleg tega ima še za okoli 115 milijonov evrov posojil, skupno premoženje skupine pa je bilo konec lanskega leta 363 milijonov evrov. Zidar naše ocene ni komentiral. na lestvici močno povzpel, in to kljub razkritju, da ima v Interingu v resnici manjši delež, kot smo mu ga pripisovali doslej. Vrednost tega razvejenega sistema, ki združuje skupino gradbenih podjetij Pomgrad in skupino kmetijsko-živilskih podjetij Panvita, seje namreč v zadnjem letu in pol po naši oceni skoraj štirikratno povečala. Skupina je lani ustvarila skoraj 195,9 milijona evrov prihodkov, 31,6 milijona evrov kosmatega denarnega toka in 24,2 milijona evrov čistega dobička. V preteklih nekaj letih so se prihodki skupine Intering kar šestkratno povečali, samo lani za 70 odstotkov. K temu je močno pripomogla gradnja pomurske avtoceste, ki se je lani končala, kar smo pri oceni vrednosti družbe upoštevali. Skupina Panvita dosega počasnejšo, toda stabilno rast in kaže, da bo uspešno prevzemala tržne deleže in tudi lastništvo nekaterih propadlih družb, zlasti v mesni industriji. Tako so nedavno prevzeli del dejavnosti MIP, ki je šel v stečaj. Intering Holding ima 65odstotni delež v trgovski družbi Regal; prav Regal nastopa kot lastnik Panvite. Manj znano je, da ima 35-odstotni delež v Regalu Skupina Poteza Branka Drobnaka. Letos je Intering svoj delež v Regalu prodal družbi Hakl & Hakl, vendar gre po besedah Polaniča za začasno prodajo, pri kateri imajo opcijsko pogodbo za ponoven nakup. Stanko Polanič se z oceno vrednosti celotne skupine strinja, ocena vrednosti njegovega deleža pa se mu ne zdi pomembna. Čeprav so za poslovanje vseh družb, ki vključujejo tudi tuje družbe, ki delujejo pod imenom Sportina, na voljo zgolj osnovni podatki, je jasno, da je imperij, ki ga je skrojil Bahtijar Bajrovič, rasel tudi lani. Slovenska družba ponuja prestižne modne blagovne znamke, že pred časom pa je 'Bato' zavil še v nepremičninske projekte in turizem. Negova priljubljena lokacija je Bled, Tako je na primer lastnik hotelov Ribno in Krim ter Vile Prešeren in Viktorije, od države ima v 50-letnem najemu Vilo Bled. Sportina ima tudi franšizno pogodbo za dunajsko verigo kavarn Coffee Shop v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Širili so tudi trgovino, ki ostaja največja dejavnost, in lani vanjo vložili še 14 milijonov evrov. Slovenska Sportina je čiste prihodke povečala za dobrih 14 odstotkov, medtem ko so čisti prihodki vseh družb, torej skupaj s tujino, prvič presegli 150 milijonov evrov prihodkov. Na podlagi omenjenih podatkov in zgodovinskih mer dobičkonosnosti smo ocenili vzdržne ravni dobička in denarnega toka ter ocenili celotno poslovanje. Pri tem smo bili glede napovedi za prihodnost in ravneh dobičkonosnosti občutno bolj konservativni kot lani. Razlog tiči v gospodarski krizi, ki smo ji priča letos, in dejstvu, da je slovenski del že lani imel manjšo dobičkonosnost. Tako je ocena Bajrovičevega čistega premoženja za slabo tretjino nižja kot lani. Bajrovič, ki seje pred kratkim v medijih pojavil med pomagači Igorja Bavčarja pri zbiranju začetnega kapitala (prek verige transakcij) za prevzem Istrabenza, ki mu ga sicer ni uspelo izpeljati do konca, naše ocene ni komentiral. izdelavo igralnih avtomatov, in sicer se osredotočajo na izdelavo in prodajo avtomatskih elektronskih rulet pod blagovno znamko Alfastreet, ki jih prodajajo po vsem svetu. V lanskem vrednotenju smo zapisali, da se obseg poslovanja in dobičkonosnost družbe lepo vzpenjata. Obenem smo zapisali, da smo delež družine v družbi ocenili zelo konservativno in da se utegne ocena vrednosti naglo povzpeti. Besede so se izkazale za naravnost preroške, saj so se denimo prihodki družbe lani povečali za 82 odstotkov, na 31,5 milijona evrov, in celo za ščepec prehiteli prihodke Elektrončka, ki je v lasti Joca Pečečnika, alfe in omege igralnih aparatov, izdelanih v Sloveniji. Skok obsega poslovanja je botroval, da se je čisti izid družbe več kot potrojil, na 5,1 milijona evrov. To je seveda pomenilo, da se je ocena družbe in s tem družine katapultirala z dobrih 12 na več kot 50 milijonov evrov. Ali je bilo lani nepozabno in neponovljivo leto, bomo morali počakati do prihodnje jeseni, kljub temu pa gredo vodstvu čestitke. Počkajevi pravijo, da je ocena nerealna. podjetij različnih dejavnosti, med drugim Toming Consulting in pekarska podjetja Klasje Celje, PPS Pekarne Ptuj in Presta. Fraktal Consulting je prav tako lastnik tretjine Hvposa iz Mute, 40 odstotkov Stavbarja Gradenj in lastnik Stavbarja iz Lendave. Skoraj četrtinskega deleža v Eri, ki ga je imel lani, nima več. Ročnik je večino podjetij koncentriral in konsolidiral, tako da je njegovo premoženje letos nekoliko preglednejše kot pred letom. Našega vrednotenja tega premoženja ni želel komentirati. Peter in Anica Mahnič sta skupaj lastnika 63 odstotkov koprskega pomorskošpediterskega holdinga ACK (poleg neposrednih deležev obeh smo prišteli še delež Alp Adria Holdinga v lasti Petra Mahniča, ki ima delež v ACK). Veljata za pomembna igralca na tem področju pri nas. Skupino sestavlja sedem odvisnih podjetij in pet pridruženih, med drugim je ACK lastnik koprskega špedicijskega podjetij Adria Cargo. V lasti ima tudi 73 odstotkov Mercate, nekdanje pooblaščene investicijske družbe, Mercata pa ima v svojem portfelju skoraj polovico ljubljanskega Feršpeda (drugo polovico imajo Slovenske železnice). ACK je lastnik tudi četrtine Splošne plovbe. Prav tako ima v lasti 34 odstotkov kamniške Menine, ki se ukvarja s pogrebno dejavnostjo. ACK naj bi letos konsolidiral dejavnosti v svoji skupini in s tem po napovedih uprave povečal finančno moč holdinga ter skupine. Enormna, več kot 500-odstotna rast njunega premoženja je v Tomaž Ročnik, brat predsednice uprave Probanke Romane Pajenk, ima neposredno v lasti Imponia Group, Igem, Fraktal Consulting, Fortis 3000, 77-odstotni delež v podjetju Stroj in 80-odstotni delež v družbi Millcom Skupina. Največ je vreden Igem, ki ima v lasti ali delni lasti nekaj podjetij s področja gradbeništva in nepremičnin, med drugim SGP Kograd in polovico družbe PUP Velenje. Delež v PUP Velenje je bil kupljen letos, mi pa smo upoštevali, da je kupljen s posojilom, tako da ni imel vpliva na skupno vrednost premoženja Ročnika, Drugo skupino podjetij sestavlja Fraktal Consulting, ki ima pod svojim okriljem več deležev Najbogatejši Prekmurec Stanko Polanič si lastništvo poslovnega sistema Intering Holding deli še z dvema partnerjema, Jožefom Horvatom in Antonom Ravničem, oba sta letos tudi na lestvici. Trije lastniki obvladujejo Intering Holding prek dveh družb, gibraltarske P&S Investment in slovenske Imo-Real, Polanič se je od lani Jožef Horvat je po naši presoji drugi najmočnejši med tremi lastniki skupine gradbenih in živilskih podjetij Intering Holdinga, ki je eden največjih zasebnih holdingov v Sloveniji. Ima namreč četrtinski delež v večinski lastnici holdinga, gibraltarski družbi P&S Investments, in največji, 58,6odstotni delež v družbi Imo-Real, ki obvladuje 44,2 odstotka Interinga. Pojaviti bi se moral že na lanski lestvici 100 najbogatejših Slovencev, sicer bolj pri koncu lestvice, vendar nam takrat še ni bilo znano, da ima tudi delež v gibraltarski družbi. Matematično gledano je njegov posredni delež v skupini Intering Holding celo večji od deleža Stanka Polaniča, vendar ima Polanič s polovičnim deležem v obvladujoči gibraltarski družbi glavno besedo, zato smo Horvatu prisodili nekoliko manjši delež. Letos je visoko zaradi velike rasti poslovanja Intering Holdinga, zlasti njegovega gradbenega dela, skupine SGP Pomgrad. Jožef Horvat je direktor družbe Imo-Real, ki se ukvarja z nepremičninami, in direktor ene od Interingovih nepremičninskih družb na Madžarskem. Horvat ocene ni želel komentirati. veliki meri posledica 20odstotnega povečanja deleža v holdingu ACK prek Alp Adria Holdinga, pa tudi izrednega povečanja kapitala in prihodkov v zadnjih dveh letih. Ocene njunega premoženja, ki ju je letos prvič in visoko postavila na lestvico, nista želela komentirati. Družbe, ki delujejo pod imenom Medis, so pod taktirko Toneta Strnada zrasle v zavidljivo podjetje, ki z zdravili, medicinskimi pripomočki in opremo oskrbuje bolnišnice in distributerje na trgu Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Albanije. Poleg tega skupina podjetij ponuja še celo paleto trženjskih storitev, skladiščenje in distribucijo. S tem je podjetje v idealnem položaju, da izkoristi poslovne priložnosti, ki jih prinaša staranje prebivalstva in povečevanje izdatkov za zdravila ob vse bolj napornem tempu življenja. Ne glede na to se je minulo leto izkazalo za bolj težavno. V rdečih številkah seje znašla predvsem družba Trion, ki skrbi za distribucijo avdio-, video-, računalniške in pisarniške opreme. Zaradi previdnosti v trenutnem gospodarskem okolju smo zmanjšali pričakovane rasti v prihodnosti tudi za skupino Medis Intago. To je vodilo v nižjo oceno vrednoti čistega premoženja za dobro petino, na 39 milijonov evrov. »Kot se lepo kaže v gospodarski krizi, je vrednost podjetja zelo relativna stvar,« pravi Strnad. »To ni denar, ki ga nosiš v žepu, tudi ne nekaj, kar bi lahko zanesljivo in hitro prodali za tako ceno. Letos praznujemo dvajsetletnico poslovanja družbe in veseli nas, da smo v teh letih veliko ustvarili.« Darko Martin Klarič je eden od ustanoviteljev borznoposredniške hiše Publikum in v njej je nekoč imel tudi velik lastniški delež, a ga je pozneje prodal. Njegovo podjetje Media Publikum, katerega lastnik je prek svoje družbe Adventura in se ukvarja z izvedbo oglaševalskih akcij ter zakupom oglaševalskega prostora v medijih, seje tudi lani lahko pohvalilo z rastjo poslovanja in čistega dobička, čeprav se je rast nekoliko umirila. Skupina Adventura je lani ustvarila 70,8 milijona evrov čistih prihodkov (8,4 odstotka več kot leto prej), 4,4 milijona evrov kosmatega denarnega toka (13,7 odstotka več kot leto poprej) in 3,1 milijona čistega izida (skoraj polovico več kot leto prej). To je vodilo v opazen skok vrednosti čistega premoženja, ki se je skoraj podvojila, na 38,3 milijona evrov. Klarič, tudi nogometni navdušenec, naše ocene ni želel komentirati. (20) 3D]3mioEUR Aleksander Jereb je s prevzemom Kompasa MTS dobil nadzor nad številnimi nepremičninami, vendar je hkrati prevzel podjetje, proti kateremu se je zarotila zakonodaja in padanje meja znotraj Evropske unije. Treba je priznati, da mu je v minulih letih uspelo dokaj uspešno uravnotežiti oba dejavnika v njegovo korist. Tako je skupini Auto-Phone, ki ima ime po družbi, ki lastniško nadzira Kompas MTS, v zadnjih dveh letih celo uspelo povečevati obseg poslovanja. Lani so konsolidirani prihodki od prodaje dosegli 99 milijonov evrov (slabo petino več kot v letu 2007), medtem ko je kosmati denarni tok presegel 5,3 milijona evrov (slabo desetino manj kor predlani), čisti izid brez oslabitev za portfeljske naložbe pa je dosegel 2,3 milijona evrov. Drugi del njegovega sklada zasebnega kapitala, kot bi lahko poimenovali Jerebov skupek družb, ki zajema skupino Autoakustika, poleg istoimenske družbe med večjimi naložbami zajema tudi družbo Stol in Induplati, ki je lani prav tako imela rast obsega poslovanja za okroglo tretjino. Ob upoštevanju večjega obsega poslovanja v zadnjih dveh letih, izboljšane dobičkonosnosti obeh skupin in nevtralnejših predpostavkah je ocena čistega premoženja močno poskočila, in sicer s 16,9 na 36,3 milijona evrov. Kaj o njej meni Jereb, nismo mogli izvedeti. Matjaž Gantar, ki s prehodom KD Group na enotirni sistem upravljanja postaja predsednik upravnega odbora te družbe, je svoje premoženje z DZU Kmečka družba začel graditi v času privatizacijskih certifikatov, tvegal tudi sam in kupil skoraj desetino DZU ter postal največji posamični delničar. Za sabo ima nekaj uspešnih projektov, kot sta naložbi v Simobil in Dnevnik, pa tudi trpkih lekcij, kot so Oslobodenje, Delo ali poskus združitve svoje Adriatice Slovenice z Vzajemno. Za sodelovanje v operaciji Mercator-Delo pod vlado Janeza Janše si je zaman obetal lastništvo v eni od pomembnejših bank, zato je pred slabim letom banko ustanovil kar sam. KD Banka cilja na premožnejše, z vsaj 300 tisoč evri pod palcem. Spremenili so tudi organizacijsko strukturo. Seveda tudi KD te krize ne bo odnesla brez prask. Tržna vrednost družbe se je približno prepolovila, zaradi premajhnega obsega poslovanja so bili spomladi letos prisiljeni v umik borzne dejavnosti iz Bolgarije. Razočaranje nad Janševo vlado je botrovalo tudi aktivnejšemu Gantarjevemu angažiranju pred lanskimi parlamentarnimi volitvami pri LDS. Bilje predsednik strankinega odbora za gospodarstvo in soavtor njihovega gospodarskega programa. Na pomoč je priskočil tudi staremu eldeesovcu Igorju Bavčarju, ko je še vodil Istrabenz, v vojni s Petrolom. Tik pred skupščino Istrabenza je Gantar od Maksime Holdinga, ki ga je posredno obvladoval Bavčar, po neznani ceni kupil skoraj petino Istrabenza in tako na skupščini s svojimi glasovi Bavčarju asistiral pri nepreglednem prevzemu tega holdinga. Vrednost Gantarjevega premoženja je v primerjavi z lanskim letom še malce narasla, kar je na prvi pogled presenetljivo, saj je tudi KD delil usodo padcev vrednosti na kapitalskih trgih. Vendar smo letos upoštevali tudi lastniške deleže v krovni družbi KD, d. d., ki jih imajo v lasti tuje banke (neposredno ali prek skrbniških računov) in nekatera slamnata podjetja iz davčnih oaz. Pojdimo po vrsti. Gantarje prek svojega podjetja KDG Naložbe 15-odstotni lastnik družbe KD, d. d., hkrati pa prek družbe KDH Naložbe 4,15-odstotni lastnik njene hčerinske družbe KD Group. Kot rečeno, smo se letos odločili, da pod premoženje četverice, ki obvladuje KD (poleg Gantarja še Aleksander Sekavčnik, Tomaž Butina in Sergej Racman), upoštevamo tudi lastniške deleže v krovni družbi KD, d. d., ki jih imajo v lasti tuje banke (neposredno ali prek skrbniških računov) in slamnata podjetja iz davčnih oaz, na primer Tikan Holding Limited iz Cipra ali Adiratic Invest iz Delawara (skupno imajo 38,5 odstotka krovne družbe). Tako smo se odločili, ker so se v zadnjem poldrugem letu v izjemno zapleteni in nepregledni lastniški strukturi KD zgodile precejšne spremembe. Med premetavanjem deležev je prišlo tudi do prenosa 15-odstotnega deleža z omenjenih računov pri tujih bankah na podjetje Caranthania Investments iz Luksemburga, katerega zastopnik na skupščinah KD Group je Sekavčnik. Zato predpostavljamo, da so tudi druge delnice na skrbniških računih oziroma slamnatih družbah v posredni lasti četverice. V nasprotnem primeru bi bilo tudi zelo nenavadno, da se na letnih skupščinah, na katerih se odloča o delitvi milijonskih dobičkov, teh 38,5 odstotka kapitala nikoli ne pojavlja. Ker nimamo nikakršnih informacij, kolikšen delež pripada komu od četverice, smo se odločili sicer za pavšalno, vendar nepristransko potezo, da je vsak četrtinski lastnik teh delnic. Gantarjevi podjetji KDG Naložbe in KDH Naložbe imata po naših ocenah za 30 milijonov evrov naložb v KD Group in njeno krovno družbo KD, d. d. Čista vrednost obeh podjetij je 25,6 milijona evrov. Temu smo prišteli še četrtino vrednosti naložb slamnatih podjetij oziroma tujih bančnih računov (znižano za pavšalni 25-odstotni dolg) v višini 10,1 milijona evrov. Gantar ima kot fizična oseba še za okoli 194 tisoč evrov delnic KD Group, Naše ocene ni komentiral. mobilistični industriji sooča z drastičnim upadom trga, nižjimi maržami in dodatnimi vlaganji, ki so potrebna za širitev na druga področja. Nekoč najuspešnejši slovenski motociklist je podjetje postavil leta 1990, saj na trgu ni našel dovolj kakovostnega izpušnega sistema za svoj motor. Zato se je odločil, da ga bo izdelal sam. Podjetje s sedežem v Ivančni Gorici ima danes okoli 420 zaposlenih, ustvari pa 32 milijonov evrov prodaje. Letos bo ta po napovedih poslovodstva na približno enaki ravni, prav tako čisti dobiček, ki bo tako dosegel le tretjino tistega iz leta 2007. Zastoj v rasti, ta je tudi posledica počasnejšega prodora v segment osebnih avtomobilov, je razlog, da je vrednost Akrapovičevega 97,3-odstotnega deleža v Akrapovič, d. d., bistveno manjša od lanske. Akrapovič naše prvotne ocene, ki je bila višja (pozneje smo jo zaradi odkrite napake popravili), ni komentiral. Družba Akrapovič, znani svetovni proizvajalec izpušnih sistemov, ima na področju dodatne opreme za motocikle v nekaterih segmentih tudi 40-odstotne tržne deleže. A podjetje, ki smo mu še lani napovedovati zelo svetlo prihodnost (beri: stopnje rasti), se tako kot mnoge druge v avto-Aleksander Sekavčnik je prek podjetij Caranthania Investments in P. C. I. največji lastnik krovne družbe KD, d. d., in hkrati za Gantarjem drugi največji fizični lastnik njene odvisne družbe KD Group. Njegovo premoženje se je v primerjavi z lani, koje bilo 15,6 milijona evrov, več kot podvojilo na račun podjetja Caranthania Investments, na katerega je bilo v minulem letu prenesenih 15 odstotkov delnic krovne družbe KD, d. d., in ima zdaj 18,2-odstotni delež. Prek P. C. I. ima v lasti 1,7-odstotni delež, a ga v oceni nismo mogli upoštevati, saj so sredstva tega podjetja v celoti financirana z dolgom. Tako kot Gantarju smo mu pripisali tudi četrtino vrednosti naložb slamnatih podjetij oziroma tujih bančnih računov (znižano za pavšalni 25-odstotni dolg). Aleksander Sekavčnik, ki se je v začetku tega meseca iz nadzornega sveta presedel v upravni odbor te družbe, naše ocene ni komentiral. Franca Freliha smo že davno poimenovali kar za kralja plastičnih vrečk, saj je temelje svojega premoženja položil s proizvodnjo PE-folije ter vrečk za široko rabo in ostaja zvest svojemu imenu. Večina njegovega premoženja zajema Skupina Plasta, ki vključuje tudi polnilnico pijač Dana, in družba Plasta Kovinoplastika, ki sta lani skupaj ustvarili skoraj 50 milijonov evrov prihodkov in osem milijonov evrov kosmatega denarnega toka. Temu moramo dodati še družbo SEP, ki se ukvarja s komponentami za avtomobilsko industrijo, katere 49odstotni lastnik je Frelih. Čeprav so družbe znotraj njegovega lastniškega kroga kot celota lani povečale obseg poslovanja, pa smo letos uporabili bolj konservativne postavke pri vrednotenju, k znižanju ocene je obenem vodila tudi dopolnitev modela vrednotenja, ki je vnesla kot utež tudi vrednotenje na podlagi tržnih večkratnikov in poudarek na kapitalski sestavi družbe. Ocena vrednosti čistega premoženja se je zato v primerjavi z lanskim letom zmanjšala za dobro petino, na 35,3 milijona evrov. Kaj o tem meni Frelih, nismo mogli izvedeti. Družina Pistotnik je lastnica skupine podjetij Sintal, ki se ukvarjajo s fizičnim in tehničnim varovanjem objektov, prevozom denarja in tudi izterjavami. Skupina, ki ima 1450 zaposlenih, je lani ustvarila 35 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov več kot leta 2007, Dobiček ni bistveno drugačen in znaša dobre tri milijone evrov. Vendar pa to pomeni kar 18-odstotni donos kapitala. Družba, ki jo vodi Robert Pistotnik, postopoma izvaja koncentracijo podjetij v skupini, kar tudi veča vrednost celotne skupine. V letošnjem letu se Sintal sooča s kar nekaj pritiski, da bi znižal cene svojih storitev, a to ne bi smelo bistveno vplivati na vrednost podjetja Njihov komentar: »Že dve desetletji, torej od ustanovitve, vlagamo izključno v razvoj podjetja. Sintal je naš način življenja in je za nas neprecenljiv. Njegova finančna vrednost za nas ni bistvena, saj ni naprodaj.« Krivec pri družbi Amur Inženiring še okoli deset milijonov evrov dolga, Celjske mesnine letos niso delile dobička, ki naj bi bil sodeč po letnem poročilu namenjen nadaljnjemu razvoju družbe. Krivec priznava, da je gospodarska kriza še poslabšala položaj mesne industrije, ki ima v Sloveniji prevelike zmogljivosti, vendar je bil načrt družbe, da tudi letos poveča prihodke od prodaje. To naj bi jim uspelo s širitvijo palete izdelkov. Ne glede na načrte smo previdno upoštevali, da se bo gospodarska kriza vendarle poznala tudi pri poslovanju in dobičku družbe. Krivec pravi, da je naša ocena močno pretirana in da zagotovo ne sodi na našo lestvico. ne so lani močno izboljšale poslovanje, kar je Krivca poleg povečanja deleža tudi uvrstilo med najbogatejše Slovence. Prihodki družbe so zrasli za 15 odstotkov, čisti dobiček pa je z milijona evrov, ustvarjenega v letu 2007, lani poskočil na več kot deset milijonov. Čeprav ima Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, je po managerskem odkupu spomladi leta 2006 do danes lastniški delež povečal na 69 odstotkov. Celjske mesni-Franc Riemer je podjetnik, ki slovi po razkošnem življenjskem slogu. Premoženje najbogatejšega meščana Slovenskih Konjic izvira iz družbe Riemer, ki se je ukvarjala s splošnimi gradbenimi deli in težko mehanizacijo, opravljala pa je tudi donosna dela na deponiji premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Njena naslednica je gradbeno podjetje Gradir, ki prav tako posoja težko gradbeno mehanizacijo, družba pa je tudi polovična lastnica Gradir Montenegro, ki ima v lasti črnogorski rudnik svinca in cinka Šuplja stjena. Ob nakupu je Riemer obljubljal milijonske naložbe v rudnik, a se od tega ni zgodilo prav veliko, saj naj bi po navedbah Dnevnika štiri milijone evrov denarja, ki so ga banke posodile Gradim Montenegro, da bi z njim kupil opremo za rudnik, namesto dobavitelju opreme nakazal svojemu podjetju Gradir.

Medij: Manager
Avtorji: Humar Bojana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 04. 11. 2009
Stran: 39