V Etiju potez malih delničarjev za Delo včeraj niso hoteli komentirati; za komentar bodo na voljo, ko bodo skupaj s pravnimi strokovnjaki proučili morebitne posledice. Vzrok za to, da so se Etijevi mali delničarji odločili za tožbo, je prenizka odkupna cena delnice v sklad lastnih delnic, to je le 25 evrov. Ta po njihovem mnenju »neizpodbitno kaže na podcenjenost in razvrednotenje premoženja zaposlenih ali nekdanjih zaposlenih«. Tožniki zato od sodišča pričakujejo, da razveljavi sklep julijske skupščine, ki omogoča Etijevi upravi - vodi jo Tomaž Berginc - odkup delnice za najmanj 25 in za največ 60 evrov. Mali delničarji sodišču predlagajo, naj naloži Bergincu, da v dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe skliče novo skupščino, na kateri bi odločali o novem sklepu. Ta se od izpodbijanega razlikuje v treh točkah: najnižja cena za odkup v sklad lastnih delnice naj se giblje med 42 in 60 evri, saj 25 evrov za Etijevo delnico pomeni le 40 odstotkov njene knjigovodske vrednosti; pooblastilo naj se upravi podeli le za eno leto, in ne za tri, kot so izglasovali julija, odtujitev delnic pa naj se zgodi le na podlagi javnega zbiranja ponudb, pri čemer najnižja odkupna cena ne sme biti nižja od 60 evrov. V Društvu malih delničarjev še vedno raziskujejo tudi po njihovem skrivnostno skupščinsko pooblastilo Merkurja Janiju Braunetu, vodji Etijeve pravne službe. Po omenjenem posebnem pooblastilu za glasovanje po svoji vesti, ki je bilo po mnenju malih delničarjev odločilno za določene sklepe skupščine, je imel Braune v rokah vseh 22.627 Merkurjevih delnic ali 5,76 odstotka glasovalnih pravic. Predsednik Društva malih delničarjev Rajko Stankovič je od predsedujočega skupščine že julija zahteval, naj se Braunetu odvzamejo glasovalne pravice, saj so imeli informacijo, po kateri naj bi bil nakup delnic med Merkurjem in Etijem že izveden s terminsko pogodbo. To bi pomenilo, da je Merkur svoje delnice Etiju prodal že pred skupščino, njihov prepis pa zadržal do njenega izteka. V društvu zato sumijo, da je šlo za lastne delnice Etija, ki po zakonu nimajo glasovalne pravice. Zaradi dikcije pooblastila, ki ni opredelilo glasovanja, po oceni Društva obstaja utemeljen sum, da gre za terminsko ali celo repo pogodbo med Merkurjem in Etijem. V Društvu domnevajo, da je Eti Merkurju zaradi neplačil omenjene delnice, katerih preknjižbe niso izvedli, saj bi tako izgubile glasovalne pravice, morda celo »zaplenil«. Polona Malovrh

Medij: Delo
Avtorji: Malovrh Polona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 08. 2010 
Stran: 15