Vegrad upnikom hkrati ponujatudi predlog, dapreostanek terjatev (gre za skupaj 37,748 milijona evrov) poplača šele v štirih letih, vsako leto četrtino od »priznanih« 20,32 odstotka terjatve. Terjatve naj bi bile obrestovane po 1,5 odstotka na leto (za primerjavo, Bavčarjeva Maksima Holdingje priznala 55 odstotkov terjatev in te obrestuje po letni obrestni meri 2,5 odstotka). Hkrati se v Vegradu zavezujejo še k prodaji poslovno nepotrebnega premoženja, izterjavi in unovči tvi kratkoročnih sredstev. Prav tako se zavezujejo k dogovorom s kreditodajalci in leasingodajalci o odlogu zapadlosti obveznosti, o zmanjšanju obresti in o odpisu dela glavnic in obresti, o poslovni sanaciji, prenosu dejavnosti in spremembi osnovnega kapitala. Skratka vse, kar sploh ponuja zakon. Dodajajo tudi, da naj bi družba v prihodnjih letih z gradbenimi deli na leto zaslužila med 68 in 75 milijoni evrov, od 1.125 delavcev, kolikor jih je matična družba zaposlovala konec junija, pa naj bi se število zaposlenih zmanjšalo na vsega 485. V prisilni poravnavi bi poplačali 19, v stečaju pa 14 odstotkov terjatev Skupni delež poplačila navadnih terjatev bi tako po koncu prisilne poravnave znašal vsega 18,56 odstotka, medtem, navaja načrt, bi v postopku stečaja upniki dobili 13,96 odstotka tistega, kar jim je velenjski gradbinec dolžan. Vegrad ima do upnikov - po načrtu za prisilno poravnavo - skupaj 240,782 milijona evrov dolgov. Največ, za 185,77 milijonov evrov, je navadnih, za 2,9 milijona je dolgov do zaposlenih - vključno s prispevki in brez neplačanih obveznosti delavcev do bank). Številke se precej razlikujejo od tistih, o katerih je Tovšakova govorila v zadnjih dneh pred kamerami: razlagala je, da ima Vegrad 222 milijonov evrov dolgov, delavcem pa da dolguje le 600 tisočakov. Zanimivo je tudi, kako zelo so si v projekciji poslovanja Vegrada do leta 2014, torej do leta, ko naj bi bila prisilna poravnava končana, podobne posamezne postavke. Razlike so le na posameznih postavkah, kot so drugi prihodki in odhodki, je na forumu spletnih Financ včeraj opozoril uporabnik. Koga je kreditiral Vegrad? Tudi menedžerske lastnike Med skupaj 22,9 milijona evrov kratkoročnih finančnih naložb najdemo po podatkih iz načrta prestrukturiranja tudi za 26,89 milijona evrovposojil družbam v skupini, pri čemer je 4,7 milijona evrov posojil, danih dvema hčerinskima družbama v Zagrebu, že odpisan, saj naj bi bili družbi pred stečajem. Posebej je ocenjevalec vrednosti opozoril na 1,61 milijona evrov kratkoročnega posojila družbi pooblaščenki Vegrad Naložba, ki je 57-odstotna lastnica Vegrada. V stečaju je posojilo neizterljivo, saj pomenijo delnice Vegrada večino premoženja Vegrada Naložbe, opozarja cenilec. »Zakon o gospodarskih družbah določa, da družbenik, ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Tako posojilo se v tem primeru šteje za premoženje družbe,« je še dodal cenilec. »Lahko potrdimo, da je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) uvedla postopek, pri čemer je ugotovila določene nepravilnosti. Zaradi zahtev o zaupnosti vam več informacij ne moremo posredovati,« so nam včeraj odgovorili na ATVP na vprašanje, ali so začeli kakršnekoli postopke zoper družbo Vegrad Naložbo, kakšne kršitve so ugotovili in kako bodo ukrepali. Spomnimo, daje družba pooblaščenka Vegrad Naložba 57-odstotna lastnica Vegrada. Kakšna so družbeniška razmerja v menedžerski družbi, ni znano, saj delniške knjige ne vodijo pri centralnem registru KDD, prav tako pa ta razmerja niso vpisana v sodni register. Leta 2008 so vVegradu povedali: Tovšakova je lastnica sedmih odstotkov pooblaščenke, skupaj z 29 drugimi menedžerji ima 40 odstotkov pooblaščenke, Vegrad pa ima še devet odstotkov pooblaščenke. Pred tedni je Tovšakova pred kamerami povedala: »Sem slab, mali lastnik pooblaščenke. Triodstoten.« | VARUH TRGA KAPITALA SE JE ZBUDIL menedžerski pooblaščenki Družba pooblaščenka je do prvega deleža vVegradu prišla med lastninjenjem, veliki met pa ji je »uspel« v letu 2006. Takrat je prek Vegrada pridobila več kot 97 tisoč lastnih delnic oziroma 18,4 odstotka vseh. Delež lastnih delnic je že takrat znašal 28,7 odstotka in tako presegal dovoljenih 10 odstotkov lastnih delnic. Tako je družba pooblaščenka delnice pridobila v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). To pa ni bilo zadnjič, da so v družbi pooblaščenki prekršili zakon. Ker lastnih delnic družba pooblaščenka ni odsvojila v letu dni po pridobitvi, bi jih morala v skladu z ZGD-1 umakniti. A jih ni, temveč je svoj delež še povečala in tako prišla na zdajšnjih 56,76 odstotka. In zakaj ATVP doslej ni uvedla nobenega postopka zaradi kršitve zakona o prevzemih? Ker se ta zakon za Vegrad uporablja šele od julija 2008, od takrat pa Vegrad Naložba ni povečevala deleža. PREDAJA Novi šef Medved molči, njegovi upniki na nogah ► Boris Medved, ki ga je Hilda Tovšak določila za svojega naslednika, je včeraj v Velenju prevzel posle. Za medije ni želel dajati izjav. So nas pa že zjutraj pričakala števila sporočila upnikov njegovega podjetja Met Metal, ki ga je Medved, smo pisali že včeraj, v dobrem letu in pol spravil v prisilno poravnavo. Med njimi je celjski Kovintrade, ki opozarja na to, da je obseg posla Met Metala, ta se ukvarja z montažo jeklenih konstrukcij, premajhen, da bi družba zaživela. Oglasil se je tudi upnik, ki je zoper Medveda in njegovo družbo vložil kazenske ovadbe zaradi suma oškodovanja upnikov. Na mariborski policijski upravi so povedali, da so postopek že ustavili, ker niso našli znamenj kaznivih dejanj. A upnik vztraja, da po njegovih podatkih preiskava še teče. Upniki Met Metala bodo sicer v prisilni poravnavi dobili vsega 30 odstotkov terjatev. Prisilko je za mišjo dlako (s 60,7 odstotka od zahtevanih 60) izglasoval upnik Meteorit Trans, hčerinska družba Meteorita, od katerega je Medved odkupil dejavnost. Meteorit Trans je terjatev tik pred glasovanjem odkupil od mariborske družbe Meltal. Medved je od diplome leta 2000 zamenjal šest služb, veza z Vegradom pa naj bi bil Milan Škof, ki mu menda, kot Vegradu, svetuje v postopku prisilke. Več o Škofu, ki ga je v medije naplavila afera Šuštar, lahko preberete na (www.finance. si/287257). ► Vegrad mora za prisilno poravnavo prepričati upnike, ki imajo v lasti 60 odstotkov navadnih terjatev - upniki, ki imajo torej za 111 milijonov evrov terjatev, bi po načrtu, ki ga je pripravljala ekipa zdaj že nekdanje šefinje Hilde Tovšak in o katerem šele morajo glasovati, dobili le 33 milijonov evrov.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 01. 09. 2010 
Stran: 6