Večer, 01.10.2010

Toplek_zaslu_il_dele_podjetja_s_svetovanjemPredsednik uprave Taluma, tihi družbenik podjetja Schos, kije lastnik Gradbenega podjetja Ptuj, je na seji nadzornikov dejal, da ni sodeloval pri izbiri tega podjetja za delo v Talumu, čeprav se malokaj zgodi brez njegove vednosti BORKO DE CORTI Zunanja revizijska hiša BDO Revizija bo potrebovala še okrog deset dni za sestavo poročila, ki naj bi odgovorilo na vprašanje, kakšna je bila poslovna preglednost in gospodarnost poslov med Gradbenim podjetjem Ptuj in Talumom iz Kidričevega.

Pred časom so namreč Finance razkrile, da je predsednik uprave Taluma Danilo Toplek tihi družbenik podjetja Schos (Schos pa je lastnik Gradbenega podjetja Ptuj), kjer so se partnerji skregali zaradi medsebojnih razmerij in denarja. Predsednik nadzornega sveta Taluma dr. Miro Žunec je lahko šele včeraj sklical sejo nadzornega sveta, kajti po razkritju tihega Toplekovega solastništva je moral predsednik uprave Taluma v tujino. Ko bodo od revizijske hiše prejeli poročilo in tako imeli dovolj informacij, se bodo nadzorniki Taluma ponovno sestali in razpravljali o ugotovitvah revizije. Danilo Toplek, ki je sicer tudi predsednik nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor, je včeraj povedal, da je poslovni delež v omenjenem podjetju dobil kot nagrado za svetovanje. Konkurenčna klavzula v pogodbi mu sicer omejuje lastništvo v dejavnosti, ki jo opravlja Talum, medtem ko naj ne bi imel lastniških omejitev na drugih področjih, zato je malce nejasno, zakaj je skrival solastništvo v tem podjetju. Kako gospodarno in pregledno je potekalo poslovno sodelovanje med Gradbenim podjetjem Ptuj (pri čemer je bil Toplek tihi družbenik podjetja, ki je njegov lastnik), in Talumom, bo sicer ugotovila revizija. V časnikih pa je tudi pisalo, da ta razmerja med ptujskim gradbenim podjetjem in Talumom ter tihim lastnikom podjetja Schos Danilom Toplekom zanimajo tudi protikorupcijsko komisijo in davčni urad. Danilo Toplek je včeraj na seji nadzornega sveta na sedežu družbe v Kidričevem, kjer je s strani kapitala manjkal eden od vseh šestih članov, dva od teh sta izmed zaposlenih, povedal, da je ptujsko gradbeno podjetje dela v Talumu dobivalo na temelju javnih razpisov. Podjetja naj bi na razpisih medsebojno konkurirala, pri izbiri, kdo naj bi delal v Talumu, pa ni sodeloval. Za Talum je znano, da se v tej družbi ne more povleči poslovna poteza ali kaj podobnega, da za to ne bi vedel predsednik uprave, ki je znan po avtoritativnem vodenju družbe. Sicer pa je nadzorni svet Taluma včeraj soglašal z reorganizacijo Taluma, ki bo z začetkom prihodnjega leta postal pogodbeni koncem. Novo organizacijo jim je predstavil dr, Dušan Jovanovič z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki je obdelal vse mogoče modele organiziranja in novo organizacijo, saj je svetoval pri reorganizaciji družbe. Talum bo imel poleg obstoječih petih hčerinskih družb še sedem novih. Z novo organizacijo želijo izboljšati prožnost poslovanja, znižati stroške podpornih dejavnosti, bolj razviti posamezne dele družbe in znižati število ravni odločanja. Danilu Topleku so lani v začetku decembra brez javnega razpisa podaljšali vodenje Taluma za naslednje šestletno mandatno obdobje. Poslanske skupine SDS, SLS in SNS so včeraj popoldne vložile zahtevo za sklic Komisije za nadzor javnih financ in predlagajo, da bi Komisija sprejela naslednje sklepe: Komisija DZ RS za nadzor javnih financ predlaga vladi, da nemudoma pozove vse funkcionarje ter organe vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, kjer ima država posredno ali neposredno več kot 5-odstotni lastniški delež, da v roku 30 dni podajo izjavo, ali so tihi družbeniki v katerikoli družbi v Sloveniji ali na tujem; komisija predlaga vladi, da s spremembo ustrezne zakonodaje zagotovi nezdružljivost opravljanja javne funkcije oziroma sodelovanje v organih vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, kjer ima država posredno ali neposredno več kot 5-odstotni lastniški delež, s statusom tihega družbenika v katerikoli družbi v Sloveniji ali na tujem; komisija predlaga vladi, da z novelo Zakona o gospodarskih družbah prepreči možnost obstoja tihih družbenikov v gospodarskih družbah, kjer ima Republika Slovenija posredno ali neposredno lastniški delež, (gr)


Medij: Večer
Avtorji: De Corti Borko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 01. 10. 2010 
Stran: 9