Poteza, ki je mnogim dišala po plačilu za pretekle politične usluge. Nato pa je aprila letos mnoge še razburila odločitev slabe banke, da reprogramira Petanove dolgove. Okoli sebe je pač stkal tako fino mrežo podjetij, da jih država ne more reševati, ne da bi ob tem reševala tudi njega. Res trdno kontrolo ima namreč nad svojim sistemom. No, tako se je zdelo do tega tedna, ko je koprsko okrožno sodišče Petanu in DZS začasno odvzelo premoženje v vrednosti približno 24,5 milijona evrov. Po poklicu pravnik, Posavec, letnik 1961, je eden tistih, ki so uspeli s prefinjenim načrtom politični in socialni kapital pretvoriti v denar. Bojan Petan, ki izhaja iz ZSMS-jevskega gnezda, ni človek, ki bi se znenada pojavil na velikih vratih - svojo zgodbo je gradil počasi, a vztrajno. Vedel je, da so v tranzicijskih časih politične zveze ključ do gospodarskofinančnega uspeha in da se le z njimi lahko dela velebiznis po slovensko. S tem si je odpiral tudi vrata do državnih bankirjev. Na vrhu svojega vpliva je pet let sedel v državnem svetu. Prek brežiške LDS, ki jo je vodil štirinajst let, se je prebil v ključno krilo dolgo vladajoče stranke, Golobičevo. Tam je dobil licenco za ustvarjanje podjetniške hobotnice. V žargonu rečejo za "haranje". Ko je parkiral, verižil, povezoval, so ga pustili pri miru, celo pomagala sta mu državna sklada Kad in Sod. Petan je vračal usluge na različne načine, nekaj časa so ga nekateri klicali celo "Golobičeva denarnica". A nekdanji predsednik Zaresa je znal o njem v zaprtih krogih povedati tudi marsikaj pikrega. Predvsem pa znajo Petanovi nekdanji sopotniki povedati, da je svoje včerajšnje partnerje znal že jutri izigrati. Njegovo ime zbuja jezo pri številnih manjšinskih lastnikih, ki jih je iztisnil iz podjetij. Da pri tem ni bilo vse v redu, kažejo številna pravdanja. V nekdanjem Turističnem podjetju Portorož je moral Petan leta 2012 pristati na sodno poravnavo. Odškodnino so sicer poravnale Terme Čatež, ki so manjšinske lastnike iztisnile tudi v primeru Marine Portorož. Ironija usode, da so ga kriminalisti obiskali zaradi prijave primorskih malih delničarjev? V pogovoru je Petan izjemno prepričljiv, tudi duhovit, sogovornika pritegne, ima svoj pogled na stvari. Tudi tisti, ki ga ne marajo, povedo, da je zelo inteligenten, mojster ekonomske kombinatorike, arhitekt toliko delniških parkirišč, da bi lahko, reče kdo v šali, na kakšno že sam pozabil. Trguje na vse strani, njegova ideologija je denar. V zadnjih letih, ko se je začel imperij rušiti, je bil pripravljen na mizo postaviti tudi Dnevnik in celo kakšna imena, ki so v njem vodilna. Časopis je vedno bil njegov adut, to je metoda, ki jo tajkuni, spomnite se Boška Šrota, obvladajo. Leta 2011 se je poslovil od dolgoletnega direktorja Branka Pavlina in sam prevzel vodenje medija. Petanova večna obsesija so bile Terme Čatež. In paradoksalno: nazadnje so postale njegovo prekletstvo, verjetno točka, kjer je unovčil svojega zadnjega jokerja, kot je pokazal desant kriminalistov na poslovne knjige v Čatežu. Na levici so bila Petanu odprta vsa vrata, tej opciji pripada ideološko, a v času njegovega napada na Čatež je bila na oblasti Janševa SDS. Da bi prišel do njih, naj bi bil prek Francija Zavrla, ki je tudi v preiskavi, in Andreja Vizjaka sklenil pakt z Janševim krogom. Rajko Janša je prodal Pristopovemu luksemburškemu podjetju Falcone svojo firmo Promart Design za 1,15 milijona evrov, čeprav naj bi bila vredna precej manj. V Mladini so zapisali, da je bil Zavrlov Pristop zgolj fiktivni kupec, dejansko pa naj bi bil sredstva prispeval Petan oziroma DZS. Ta je dve leti kasneje tudi uradno odkupila Promart od Zavrla. Je bil to podmizni denar za Čatež, bo verjetno pokazala preiskava. Petan je vedno vztrajal, da je šlo za običajni posel. Z Zavrlom, nekdaj ključnim strategom Pristopa, sta bila dolgo tesna zaveznika. Njun skupni interes so bili balkanski trgi, napadla sta jih prek zagrebške firme Digitel. Načrt je bil ustvariti vplivnega medijsko oglaševalsko-lobističnega plejerja še za to regijo. Sprva je kazalo celo, da bo Petan Zavrlu prepustil Dnevnik, a naj bi se bila na neki točki razšla. Razhodi so del Petanovega modusa operandi. Velikokrat kakšne svoje igre in poteze razume le on. Kot zadnji ostanek nekdanjih skupnih načrtov oba z Zavrlom še danes sedita v nadzornem svetu Marine Portorož, ki jo DZS obvladuje posredno, prek Term Čatež. Svinganje med političnimi opcijami pa je Petana na koncu stalo zamer in nezaupanja na mnogih straneh. Velja za skrivnostnega človeka, o njegovih poslih in ciljih je obveščen le majhen krog ljudi, pogosto samo družinski člani. V poslih se pojavita še njegov svak Blaž de Costa in žena Ada De Costa Petan. Boke si je vedno skušal zavarovati na različne načine - takšen manever se kaže tudi v prihodu nekdanjega šefa Sove Sebastjana Selana v skupino DZS. Ker šef Sove pač ima veliko informacij o veliko ljudeh, tudi umazanih. Tudi v času, ko so tajkuni počasi začeli padati in jih je politika skupaj z javnostjo pribijala na sramotilni steber, je Peten še nekako užival mir. Ker je bil na levici pač "naš", na desnici pa sije očitno tudi kupil neke vrste imuniteto. Čeprav se je takrat kakšnemu politiku znal celo potožiti, da njemu ne dovolijo enako kot Šrotu, Kordežu, Bavčarju ... Nekaj let več od tajkunskih kameradov je zdržal tudi, ker svojega prepletenega in zapletenega sistema, ki ga verjetno v detajle razume le on z ozkim krogov zaupnikov, vsaj uradno ni privatiziral. Podjetja, ki tvorijo poslovni sistem DZS, so uradno v lasti druga drugih. Prevladujejo navzkrižna lastništva. A kot mnoge nestrpne poprej, ki so želeli v zgolj nekaj letih s finančnim inženiringom zgraditi imperij, so tudi njega počasi začeli dušiti dolgovi. Edini dovolj močan denarni tok so mu namreč ustvarjale Terme Čatež. Njegova usoda. Morda pogubna.

Medij: Večer
Avtorji: Stepišnik Matija,Stojan Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 14. 06. 2014 
Stran: 11