»Tako ne drži trditev predstavnikov sindikata, da jim je bil termin ponujen v zadnjem trenutku in da zato niso mogli preložiti sestanka stavkovnega odbora,« trdijo na ministrstvu. Dodajajo, daje iz utemeljitve stavke razvidno tudi to, da reorganizacija elektrodistribucijskih podjetij sploh ni neposredni povod za stavko. Po tako imenovanem Kopačevem predlogu reorganizacije bi pet elektrodistribucij razdelili na pet omrežnih in pet tržnih delov. Pet omrežnih delov bi postopoma združili v Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), usoda petih tržnih delov pa ni popolnoma jasna. Po predlogu bi jih pridružili Holdingu Slovenske elektrarne, Gen-I, morda tudi Petrolu, ki se je pred kratkim lotil prodaje elektrike. To je po izjavah Janeza Kopača, direktorja direktorata za energijo, tudi edina pot, ki bi spoštovala evropsko zakonodajo. Ministrica je na sestanku 28. septembra menila, da vladni predlog reorganizacije najbolje ustreza zahtevam po skladnosti z evropsko zakonodajo, zahtevam računskega sodišča, skrbi za ekonomsko-socialni položaj vseh zaposlenih, zanesljivi preskrbi z elektriko ter skrbi za racionalno poslovanje podjetij. Poleg tega je ministrica predstavnikom sindikatov ponudila dodatno jamstvo vlade, da nobeno delovno mesto zaposlenih v elektrodistribucijskih podjetjih zaradi reorganizacije ne bo ogroženo. Sindikat se s tem ne strinja. Kot smo neuradno izvedeli, nameravajo Elektrike ne sme zmanjkati »Stavka posredno seveda lahko povzroči škodo, čeprav morajo po energetskem zakonu elektrodistribucijska podjetja kljub stavki zagotavljati obratovalno pripravljenost objektov, omrežij in naprav,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. v prihodnjih dneh tudi predsedniki uprav elektrodistribucij pripraviti svoj predlog in ga soočiti s Kopačevim. Kopaču med vrsticami očitajo, da ima njegova reorganizacija deset korakov, pozna pa le tri. Elektrodistribucije bi predsedniki uprav reorganizirali v holdinge, kjer bi bilo trženje ena od hčerinskih družb. Omrežninske družbe bi podpisale pogodbo s SODO, kar je že izpolnitev zahtev evropske zakonodaje. Hkrati ne bi bilo treba niti izplačevati malih delničarjev, če seveda ne bi hoteli izstopiti. Borut Tavčar

Medij: Delo
Avtorji: Tavčar Borut
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 05. 10. 2010 
Stran: 3